Stranke raje kupujejo nova vozila, stara so predraga

Začelo se je s pandemijo covida-19, ko je zaradi povečane uporabe računalniške opreme naraslo povpraševanje po polprevodnikih. Hkrati je zaprtje mnogih podjetij, ki proizvajajo elektronske elemente, povzročilo globalno pomanjkanje čipov, zato je prišlo do zastojev v oskrbovalnih verigah v številnih panogah, med katere spada tudi avtomobilska industrija.

Rezultat kopičenja težav je bil manjše število novo izdelanih avtomobilov, zaradi česar so cene že proti koncu leta 2020 poskočile. Povpraševanje je bilo namreč veliko večje od ponudbe in vozila so se lahko prodajala z večjimi maržami. Ko je naslednje leto kriza polprevodnikov vendarle nekoliko oslabela, so na vrsto prišle prve podražitve energentov, ki so dosegle višek v lanski jeseni. Zaradi draginje je inflacija v Italiji presegla 12-odstotno raven in cene so se posledično povzpele v nebo čisto povsod, tudi v avtomobilski industriji.

V zadnjih dveh letih se s težavami sooča vrsta avtomobilskih velikanov po celem svetu. Podatki italijanskega študijskega centra Promotor kažejo, da je bilo v letu 2022 v Evropi registriranih 4,1 odstotkov manj osebnih avtomobilov kot leto prej. Če za primerjavo vzamemo prodajo iz leta 2019, je padec registracij kar 28,6-odstoten.

V nelahkem položaju so se torej znašli bodisi prodajalci bodisi kupci. Medtem ko se prvi trudijo pridobiti nove stranke, se slednje soočajo še zlasti z dvema težavama. »Dolgi roki dobave in povišane cene,« tako največja trenutna izziva povzema Michela Velikonja, lastnica družinskega podjetja Trieste Auto v Miljah, ki zastopa znamko Suzuki. »Dolgi roki dobave so posledica zmanjšanja števila ladij, na katerih avtomobili prihajajo z Japonske do nas. Sočasno predstavlja problem pomanjkanje voznikov tovornjakov, kar še bolj upočasni celotni proces,« nam je povedala Velikonja, ki se dobro spomni časov takoj po sprostitvi proticovidnih ukrepov. Takrat so bili avtomobili na zalogi in so jih stranke domov odpeljale v zelo kratkem času. Danes pa je povsem drugače: čakalna doba je sicer odvisna od modela avtomobila, v vsakem primeru pa traja po več mesecev.

Podobno sliko nam je potrdil tudi Giovanni Tonin iz avtosalona Unicar v kraju Reana del Rojale, kamor se na nakup avtomobilov znamke Opel podajajo tudi tržaški Slovenci. Povedal nam je, da traja dobavni rok bolj osnovnih modelov do štiri mesece, medtem ko so naročila vozil višjega cenovnega ranga bolj zahtevna in se čas čakanja podaljša tudi do enega leta.

Podražitve so očitne in pri obeh znamkah znašajo od dva do deset tisoč evrov. Razlika v cenah je seveda odvisna od modelov, v povprečju pa je 10 oziroma celo 15-odstotna. Tudi s tem so stranke dobro seznanjene in vseeno se pogosto raje odločajo za novo vozilo.

Več v včerajšnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.