Strokovno o izzivih in načrtih manjšine, a brez političnih odločevalcev

»Strokovni prispevki naj ne ostanejo v predalu, ampak naj bodo podlaga za politične odločitve in konkretne ukrepe.« S temi spodbudnimi besedami je deželni svetnik Marko Pisani včeraj pospremil začetek prvega dne Četrte deželne konference o varstvu slovenske jezikovne manjšine, ki ji tudi predseduje. Kot je za njim dejala direktorica Slovenskega raziskovalnega inštituta (Slori), dr. Sara Brezigar, je konferenca trenutek, ko se začrtajo smernice za prihodnost, obenem pa se izpostavijo tudi boleče točke. Po njenih besedah so se odnosi med manjšino in Deželo FJK okrepili, slovenščina je precej bolj vidna tudi po zaslugi Centralnega urada za slovenski jezik, problematična pa že leta ostaja demokratična participacija manjšine. Stopnja demokracije se meri tudi po vlogi manjšin pri odločitvah večine, je še dodala Brezigar, ki je kot primer navedla deželno posvetovalno komisijo, ki ne sme biti zgolj kraj izmenjave mnenj, ampak bi morala s svojimi sklepi bolj vplivati na odločitve deželne vlade. Škoda le, da predstavnikov slednje včeraj ni bilo oziroma so svojo prisotnost omejili na kratek pozdrav.

Številno občinstvo je v dvorani deželnega sveta FJK kljub temu pozorno prisluhnilo strokovnima poročiloma Slorija o izvajanju varstvenih ukrepov iz deželnega zakona 26/2007 in o izvajanju ukrepov v korist rezijanščine ter jezikovnih različic na Videmskem. Želja vseh je bila, da povedano ne pristane v deželnih arhivih.

V razpravi je bil najbolj kritičen Livio Semolič. Spomnil je, da se predstavniki manjšine že četrtič med sabo pogovarjajo o enih in istih problematikah, politični odločevalci pa so vselej odsotni. Medtem pa dežela celo preusmerja sredstva iz zaščitnega zakona 482/1999, ki so namenjena promociji slovenskega jezika, za promocijo furlanskega jezika in tako onemogoča med drugim italijanskim šolam, da iz istega zakona črpajo sredstva za projekte, ki bi širili poznavanje slovenskega jezika, je opozoril Semolič.