Tatjana Rojc bo še naprej sedela v italijanskem senatu, na nedeljskih parlamentarnih volitvah je bila izvoljena kot prva na seznamu proporcionalne kvote Demokratske stranke. Pričakovala je sicer uspeh desne sredine, a ne tako prodornega, kot se je izkazalo, zdaj bo treba v parlamentu paziti, da nova desna vladna koalicija ne bo krčila že pridobljenih pravic slovenske narodne skupnosti, boji se tudi, da ne bi prišlo do krhanja odnosov s sosednjimi državami, zlasti s Slovenijo.
Bili ste zopet izvoljeni v senat. Glede na to, da ste bili na prvem mestu, ste bili mirni ali negotovi do konca?
Nemirna in negotova sem bila samo zaradi tega, ker sem pričakovala, da bo trend, ki je zaznamoval te volitve, dejansko proti nam. To, da sem bila potem izvoljena, je jamčilo dejstvo, da sem bila na prvem mestu. Žalostno pa je, da se bomo morali v tem mandatu spet spopadati z vprašanji, za katera smo bili prepričani, da so že »ad acta«.
Vsi so pričakovali zmago desne sredine. Je bil tudi obseg zmage pričakovan ali presega pričakovanja?
Absolutno jih presega. Pričakovano je bilo, da bo desnica krepko zmagala, ne jaz in niti drugi predstavniki Demokratske stranke in ti, ki bomo zdaj v opoziciji, pa nismo pričakovali, da bo Melonijeva tako močno zmagala tudi nad zavezniki v koaliciji, se pravi nad Berlusconijem in Ligo. To pomeni, da je trend na nek način zelo zaskrbljujoč. A to ne zadeva le Italije, to je tudi stvar Evrope, za katero smo opazovali, kako drsi v desno, mislim pa, da je tokrat Italija res presenetila z glasom, ki je bil nekako pričakovan, ampak ne tako zelo pričakovan.
Pričakujete zaradi tega trenja na evropski ravni, bo prišlo tudi do trenj s sosednjimi državami?
Glejte, prav v teh urah beremo na družabnih omrežjih in spletu zgodbe in izjave nekaterih, ki so izrazito protislovenske. To daje misliti, da bodo predvsem težave s tistimi pravicami, ki smo jih težko dosegli v vsem povojnem času, ampak da bo na drugi strani zaradi tega tudi oteženo sodelovanje med Slovenijo in Italijo. Če se namreč v tem kontekstu ne upošteva slovenske narodne skupnosti kot subjekta, pomeni, da se lahko skrhajo tudi prijateljski odnosi temeljnega sodelovanja med obema državama, ki so bili zgrajeni v zadnjih tridesetih letih, odkar je Slovenija postala neodvisna. Mislim, da je zaskrbljujoče tudi dejstvo, da bo zdaj Hrvaška stopila med države schengenskega območja in tudi tam lahko pride do hudih trenj, ker so nekateri že izjavljali, da bi radi v bistvu črtali financiranje edini italijanski avtohtoni manjšini v Sloveniji in na Hrvaškem in da bi ista sredstva črpali tudi za financiranje slovenskih organizacij na tej strani meje. To so zaskrbljujoče izjave, na katere bo treba biti zelo pozorni in, če bo potrebno, stopiti na ulico, složni, kot znamo biti, kadar je potrebno.
Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.