Prijava
TOPSHOT - People look out from a viewpoint at Newlands Corner, near Guildford, southwest of London, on August 2, 2026, over dry fields, turned brown from the heat of the sun and the lack of rain. England and Wales were on course for the driest July since records began nearly 200 years ago, the Met Office said on Friday, amid a prolonged heatwave and exceptionally low rainfall. (Photo by Peter Nicholls / AFP)(
)
Dark Theme
Kot kaže, bo četrti vročinski val tega poletja trajal še vsaj do velikega šmarna. Deželna agencija za okolje Arpa sicer za prihajajoči konec tedna napoveduje malenkostno »osvežitev«, a se bodo najvišje dnevne temperature tako v nižinah kot ob morju še vedno sukale med 30 in 35 stopinjami Celzija. Na severu FJK in na Primorskem nocoj pričakujejo nekaj posameznih krajevnih ploh, vendar morebitne nevihte ne bodo odpravile dveh velikih težav, ki že dolgo močno vplivata na javno zdravje in gospodarstvo: vročine in suše.
V ustju reke Pad je slana voda ponekod prodrla do 25 kilometrov v notranjost, kar ogroža namakanje, ekosisteme in gojenje školjk. Jezero Maggiore je napolnjeno le še šestodstotno, jezeri Como in Iseo pa sta dosegli hudo sušno stopnjo. Zaradi navedenega gospodinjstvom v 24 občinah v Piemontu in Lombardiji dovažajo s cisternami.
Posledice suše najbolj občutijo kmetovalci. Italijanska kmetijska zveza Cia ocenjuje, da bi lahko vročina in pomanjkanje vode povzročila več kot 1,5 milijarde evrov škode. Po ocenah združenja Coldiretti je v najbolj prizadetih živinorejskih obratih proizvodnja mleka upadla do 30 odstotkov, pridelek krmnih rastlin za do 30 odstotkov, vrtnin pa za približno petino.
Sedanja suša je le višek trenda, ki se je začel že pozimi. Januar in zlasti februar sta sicer marsikje prinesla več padavin, vendar suh december, skromna snežna zaloga, zgodnje taljenje snega in nato suha pomlad niso omogočili trajnega izboljšanja.
Podoben vzorec se kaže tudi v Italiji. Toskanski znanstveni konzorcij LaMMA navaja, da je bila zadnja zima peta najtoplejša po letu 1800, snežna vodna zaloga pa je bila v začetku pomladi približno 48 odstotkov pod običajno. Poletna vročina je torej zgolj pospešila krizo, ki traja že mesece. Posamezne plohe, ki bodo nedvomno dobrodošle, pa posledic podnebne krize nikakor ne bodo omilile.
