V Rimu naj bi potrdili krčenje števila ravnateljstev

V Rimu naj bi potrdili namero, da bodo od leta 2024 do leta 2027 v Furlaniji - Julijski krajini za tri enote zmanjšali število ravnateljstev šol s slovenskim učnim jezikom. Zadevna uredba ministrstev za izobraževanje ter gospodarstvo in finance, ki nosi datum 30. junija letos, še ni šla v javnost, z njeno vsebino pa so se se 18. septembra na neformalnem srečanju v Trstu seznanili člani skupnega predstavništva Slovencev v Italiji. Tako naj bi se potrjevala napoved scenarija, ki se je ponujal v začetku letošnjega avgusta, ko je ob priložnosti predstavitve smernic deželne vlade FJK za preoblikovanje šolske mreže prvič prišla v javnost vest, da so tri slovenska ravnateljstva pod vprašajem. V šolskem letu 2024/2025 naj bi odpravili dve ravnateljstvi, tako da bi njihovo skupno število znašalo 12, v šolskem letu 2026/2027 pa še eno, tako da bi se skupno število ravnateljstev na koncu zmanjšalo od začetnih 14 na enajst. Vsekakor, piše v besedilu, število slovenskih oz. dvojezičnih šol ne bi smelo nikoli biti manjše od števila ravnateljev, za katere je predvideno, da so v službi na teh šolah. Svojčas je dežela na ministrstvo za izobraževanje naslovila prošnjo za pojasnilo, ali je zmanjševanje števila ravnateljstev morebiti v navzkrižju z določili za zaščito jezikovnih manjšin, pa tudi z mednarodnimi dogovori. Na dejstvo, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954, je opozorila tudi stranka Slovenska skupnost, Sindikat slovenske šole pa je opozoril, da bi moralo ministrstvo prisluhniti Deželni komisiji za slovenske šole, katere mnenje je po zakonu obvezujoče. Na ta aspekt, ki je sicer omenjen tudi v sami ministrski uredbi, je na odprtju 58. jesenskega seminarja za slovenske šolnike v Italiji preteklega 4. septembra v Trstu opozoril tudi vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK Igor Giacomini, ki je ob tisti priložnosti že napovedal, da bo mnenje komisije negativno. Slovenska kulturno-gospodarska zveza pa je ob mnenju komisije poudarila tudi potrebo po upoštevanju bilateralnih dogovorov, posebnih postopkov državne zakonodaje ter po ohranitvi vseh referenčnih ravnateljstev kot enot, ki nudijo storitve družinam slovenske narodne skupnosti.

Ministrska uredba, s katero se je neuradno seznanilo skupno predstavništvo, naj bi mirno obšla tako mednarodne dogovore kot upoštevanje jezikovne specifike ter potrebo po pridobitvi mnenja šolske komisije, menijo člani predstavništva, ki so sklenili izpeljati nekaj pobud: krovni organizaciji SKGZ in Svet slovenskih organizacij bosta tako o dogajanju opozorili slovenske oblasti oz. slovensko diplomacijo, senatorka Tatjana Rojc namerava vložiti senatorsko vprašanje v parlamentu, deželni svetnik Marko Pisani pa ima v bližnji prihodnosti v načrtu ponoven sestanek z deželno odbornico za izobraževanje Alessio Rosolen, ki naj bi še ne prejela odgovora iz Rima. Vsekakor tudi on načrtuje vložitev vprašanja v deželnem parlamentu. O dogajanju bo obveščen tudi Institucionalni paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine, ki bo zasedal prihodnjega 2. oktobra in bi moral med drugim obravnavati tudi nekatera nerešena vprašanja na šolskem področju.