Rastoča krivulja vpisov v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki je pot navzgor začela konec prejšnjega stoletja na Goriškem in na začetku novega na Tržaškem, je v zadnjih štirih letih obrnila smer. Spust krivulje je odvisen predvsem od negativnega demografskega trenda, ki ga označuje upadanje rojstev. Na pojav vplivajo še posebej večja mobilnost mladih, podaljšano bivanje v izvornih družinah in odlašanje s starševstvom.
Da bi lahko vsaj približno razumeli, v kolikšni meri bo že nekajletni padec vpisov v otroške vrtce vplival oziroma zmanjšal število vpisanih v osnovne ter zlasti prvo- in drugostopenjske srednje šole, so pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu analizirali dosedanje trende in prehajanja posamezne generacije iz ene stopnje šolanja v drugo. Na podlagi le teh je raziskovalka Norina Bogatec predvidela, da bo v teku nekaj let (in sicer pred koncem 20. let) v slovenskih šolah za tretjino manj otrok.
Ob skrbni analizi, ki je bila objavljena v nedeljski izdaji Primorskega dnevnika, je raziskovalka v zaključnem razmisleku spomnila, da je tudi od golih številk odvisno, kakšni bosta v prihodnje šolska mreža v slovenskem jeziku v Italiji in usoda manjšinske skupnosti. »Prikazani trendi vpisov odpirajo novo poglavje v razvoju slovenskega šolstva v Italiji. Negativne številčne napovedi se prepletajo z jezikovno heterogenostjo šolajoče se populacije, v kateri postaja italijanska jezikovna komponenta vedno bolj zaznavna. Večkrat izpostavljena hipoteza, da bo nov položaj slovenske šole dodatno otežil kompleksno in zahtevno problematiko šolanja v slovenskem jeziku v Italiji, se torej uresničuje,« je zapisala Bogatec.
»V zadnjih letih smo o tem marsikaj slišali in brali, ugotavljali in razmišljali. Seznam odprtih vprašanj in dilem smo tudi že marsikdaj sestavili in dopolnili. Morda pa nismo dovolj opozorili na učinke, ki jih ima zmanjšanje intelektualnega potenciala z znanjem slovenskega jezika na manjšinsko skupnost v Italiji, na vodenje in upravljanje njenih ustanov in javnih storitev. Manj otrok v vrtcih in šolah s slovenskim učnim jezikom pomeni manj govorcev slovenskega jezika in torej manj bralcev Primorskega dnevnika in drugih »zamejskih« časopisov, manj gledalcev predstav Slovenskega stalnega gledališča, manj spremljevalcev »zamejskih« radijskih in televizijskih programov, manj »slovenskih« izposoj v knjižnicah, manj dvojezičnih izkaznic ter manj slovenščine v javni rabi in še kje drugje. In vse to v sorazmerno kratkem obdobju desetih let.«