V svojem hotelu brezplačno gosti begunce iz Kijeva

V majhni in hriboviti vasici Kosmač, v Karpatih v južnem delu Ukrajine, je 16 beguncev iz Kijeva našlo brezplačno zatočišče v hotelu Villa Mariya, ki ga upravlja Italijan Ettore Nosenzo. Nekdanji bančni uslužbenec, ki bo v kratkem dopolnil 81 let, se je leta 2010 odselil iz kraja Nizza Monferrato v Piemontu v Ukrajino, kjer je s posvojeno hčerko Marijo začel podjetniško zgodbo v gostinskem in turističnem sektorju, vojna pa je vse postavila na glavo, tako da je zdaj Ettore žarek upanja za več ukrajinskih družin.

Kako to, da ste se preselili v Ukrajino?

Ker mi je Marija leta 2005 rešila življenje. Sam nimam družine, ona pa je bila tedaj moja gospodinjska pomočnica. Nekega dne se ji je zazdelo, da se jaz počutim slabo. Kljub mojim zagotovilom, da je z mano v redu, je takoj poklicala reševalce. Z rešilnim vozilom so me prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da imam akutni pankreatitis. Primarij mi je tedaj dejal, da dolgujem osebi, ki je poklicala reševalce, življenje in da ji bom moral biti večno hvaležen. Ko bi pol ure zamudil, bi bil mrtev.

Pozanimal sem se, kaj naj lahko storim, da se ji oddolžim. Ker je dvajset let mlajša od mene, sem odločil, da izkoristim člen 291 civilnega zakonika in jo posvojim (člen omogoča posvojitev polnoletne osebe pod pogojem, da posvojitelj nima potomcev in je najmanj 18 let starejši od posvojenca, op.av.). Sam sem uredil vse papirje, saj sem študiral pravo. Tedaj mi je predsednik sodišča, ki je prižgalo zeleno luč za posvojitev, čestital, češ da sem v eni minuti postal praded, saj je imela Marija že več potomcev.

V Ukrajini ste nato odprli hotel.

Ko sem se upokojil, mi je moja hči predlagala, naj grem z njo v Ukrajino. Tu sem se znašel vrhunsko. V hribih je krasno, zdravil, ki sem jih jemal, sploh ne jemljem več. Družina me ljubi, pred poldrugim letom sem imel covid-19, vsi so mi pomagali. Od vedno pa sem hotel kuhati, italijansko hrano seveda. Imamo manjši hotel z restavracijo, picerijo in prodajalno sladoleda ter z 10 sobami, ki so zdaj vse polne z begunci.

Od kod so prišli?

Iz Kijeva, potem ko se je začela vojna. Gre za dva starejša gospoda, stara približno kot jaz, več žensk in otrok, tudi malčkov. Moški so ostali v mestu. Upam sicer, da bomo imeli še naprej elektriko. Polen imamo dovolj za ogrevanje, problem pa lahko postane pomanjkanje elektrike in goriva, ki ga v bistvu ni več mogoče najti.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.