»Vemo, da se bo potres zgodil, ne pa tudi kdaj«

Po ponedeljkovem kataklizmičnem potresu ob turško-sirski meji smo za boljše razumevanje tamkajšnjih dogodkov nekaj vprašanj postavili tržaškemu seizmologu Petru Suhadolcu.

Za seizmologa najbrž smešno vprašanje, pa vendar: je potrese mogoče predvideti ali napovedati?

Da in ne. Lahko predvidevamo, da bo na določenem odseku preloma prej ali slej nastal potres. Lokacija je torej lahko bolj ali manj znana, ni pa mogoče napovedati, kdaj se bo potres zgodil.

Razvoj tehnologije na tem področju še ni pomagal?

Ne. Do potresov namreč pride tako, da se celotna območja počasi, v teku stoletij – tako veliki potresi imajo povratno dobo kakih petsto let, lahko tudi več – počasi deformirajo, kar je težko zaznati, razen v primeru goste mreže seizmoloških opazovalnic. Ni kot pri vulkanu, ki se pred izbruhom napihne, kar naprave takoj opazijo in se zato da predvideti izbruh. Pri potresu je to nemogoče, ker ni toliko instrumentov, da bi nadzorovali vse glavne potresne cone, ki jih je na svetu ogromno.

Lahko opišete, zakaj in kako je prišlo do tega potresa?

V Turčiji sta dva velika preloma, Severno anatolski, ki teče nekje od Istanbula proti vzhodu, kjer se pri mestecu Karliova sreča z Vzhodno anatolskim prelomom, ki teče od mest Adana in Gaziantep proti severovzhodu. Gre za zmična preloma, premikata se torej horizontalno, podobno kot znani Prelom sv. Andreja v Kaliforniji, in se ne dvigata ali spuščata. Vzhodno anatolski prelom loči manjšo anatolsko tektonsko ploščo od arabske in afriške.

Če poenostavim: arabska plošča se pomika proti severu in Turčijo potiska proti zahodu v Egejsko morje. Tako se napetosti več stoletij kopičijo in potem hipoma pride do zdrsa, ker kamnine ne zdržijo tako velike napetosti, se deformirajo in potem poči. Kot če bi upognili palico: najprej se deformira, prej ali slej pa se zlomi. Proces akumulacije napetosti traja ogromno, sprostitev te energije, torej potres, pa traja zelo malo: ta, ki je bil zelo velik in je prelomil kamnine v dolžini več kot sto kilometrov, je trajal kaki dve minuti. Prelom se je verjetno začel pri Gaziantepu in se širil proti severovzhodu s hitrostjo kakih 2,5 do 3 kilometrov na sekundo.

Celoten intervju lahko preberete v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.