Vrača se potovalna mrzlica

Kdor ima v teh mesecih srečo, da lahko potuje, kljub nizki turistični sezoni (in vse višjim cenam) opaža, da je potnikov veliko, letala so polna, na najrazličnejših bolj ali manj turističnih destinacijah je mogoče naleteti na veliko tujcev. Kaže, da je turizem po treh težkih letih zaradi pandemije spet zaživel, to pa potrjujejo tudi podatki, ki jih je včeraj predstavil inštitut Demoskopika, ki Italiji napoveduje skoraj rekordno turistično leto. Pričakovanja so torej spodbudna tudi z gospodarskega vidika, saj je turizem panoga, ki predstavlja približno šest odstotkov italijanskega bruto domačega proizvoda.

V letu 2023 pričakujejo namreč kar 127 milijonov obiskovalcev Apeninskega polotoka, kar je tretje največje število doslej, potem ko so rekord zabeležili v predpandemičnem 2019 s 131 milijoni turistov, leta 2018 pa jih je bilo 128 milijonov. Na splošno pa bo letošnji porast 11,2-odstoten v primerjavi z lanskim letom, ko so se začeli že kazati znaki okrevanja po zelo zahtevnem letu 2020 in še vedno težavnem 2021, ko je bilo potovanje zelo negotov posel, nekatere meje so bile zaprte, več letov so odpovedovali, veljali pa so še nekateri ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa.

Podatki, ki jih navaja Demoskopika, sicer ne povsem sovpadajo s številkami, ki so jih januarja posredovali iz deželne vlade FJK. Navajali so, da je bilo lani nočitev 9.434.606 (torej skoraj enako, kot jih Demoskopika napoveduje za letošnje leto, ko pa omenja 11,2-odstotni porast). Je pa jasno, da je turizem panoga v razcvetu tudi pri nas, saj so v letu 2019, ki skoraj povsod velja za leto »turističnega buma«, v FJK zabeležili 9.098.935 nočitev, tako da je bilo lani 3,7 odstotka turistov več.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.