Zgodnje odkrivanje demence ključno za kakovost življenja bolnikov in svojcev

Demenca v Sloveniji ostaja pogosto spregledana, čeprav bi lahko z zgodnjim prepoznavanjem in ukrepanjem pomembno izboljšali kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev, so poudarili sogovorniki na dogodku Zavoda Pomni. Izpostavili so potrebo po večjem ozaveščanju, destigmatizaciji ter dostopnejši podpori vsem, ki jih bolezen prizadene.

Direktor zavoda Pomni Matevž Starič je v nagovoru opozoril, da o demenci še vedno premalo govorimo, čeprav se z njo srečujemo v vsakdanjem življenju. »Pogosto jo opazimo šele, ko postane resna,» je dejal. Po njegovih besedah je ključno pravočasno ukrepanje, saj zgodnje prepoznavanje prinaša višjo kakovost življenja.

V Zavodu Pomni zato razvijajo rešitve za zgodnje odkrivanje in večjo dostopnost znanja o zdravju možganov, osrednji projekt pa je preventivni presejalni program Jasna, ki omogoča zgodnji vpogled v kognitivno zdravje in po potrebi nadaljnjo specialistično obravnavo.

Program po njegovih besedah ni namenjen le tistim, ki že opažajo težave, temveč vsem, ki želijo proaktivno skrbeti za svoje možgane. Od decembra 2025 je subvencioniran za starejše in upokojence.

Leta 2018 je bilo v Sloveniji približno 34.000 oseb z demenco, do leta 2050 pa naj bi se to število podvojilo, kar bo predstavljalo velik izziv za zdravstveni sistem, je opozorila specialistka družinske medicine iz Via Medicus Vesna Pekarović Džakulin. Poudarila je, da je v ambulanti ključno razlikovati med normalnim staranjem in patološkim kognitivnim upadom ter prepoznati zgodnje znake.

Ob tem je izpostavila, da lahko posameznik vpliva na kar 45 odstotkov dejavnikov tveganja, zlasti z zdravim življenjskim slogom, kot so redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana, zadostno spanje ter ohranjanje socialnih stikov. »Ko so prisotne blage kognitivne motnje, se da narediti največ,» je dejala.

Dodala je, da obstoječa zdravila bolezni ne ustavijo, medtem ko nova, ki šele prihajajo, prinašajo več upanja, a bodo primerna predvsem za manjšo skupino bolnikov v zelo zgodnjih fazah.

Za napredek pri demenci je ključno tudi večje vlaganje v raziskave in razvoj novih tehnologij, je poudaril Jurij Dreo iz podjetja BrainTrip. Izpostavil je, da že danes obstaja širok nabor orodij za zgodnje prepoznavanje bolezni, od testov in slikovnih metod do umetne inteligence, pri čemer v BrainTripu stavijo predvsem na analizo električne aktivnosti možganov z EEG.

Psihiater Jan Kejžar je poudaril, da demenca ni le težava spomina, temveč prizadene tudi mišljenje, govor, vedenje in osebnost. Zgodnje prepoznavanje demence po njegovem mnenju ni pomembno le zaradi zdravljenja, ampak tudi zato, da se lahko posameznik in družina pravočasno pripravita na nadaljnje korake.

Demenca po besedah delovne terapevtke Elvise Suhonić ne prizadene le bolnikov, temveč močno vpliva tudi na njihove svojce, ki pogosto nimajo znanja, kako ravnati.

Ob tem je izpostavila, da demenca ni le pozabljanje, temveč »odpovedovanje možganov, zato od bolnikov ne moremo pričakovati, da bodo delovali kot zdravi ljudje«. Po njenih besedah je ključno razumevanje bolezni in prilagojen pristop k osebi z demenco. »Komunikacija z njimi naj bo počasna, jasna, v vidnem polju osebe, z malo besedami in tudi s prikazom,» je izpostavila.

Poudarila je še, da osebe z demenco pogosto iščejo občutek varnosti, zato je pomembno, da jih podpiramo in vključujemo v vsakodnevne aktivnosti.

Julija Huselja iz Zavoda aktivna starost je opozorila, da številne aktivnosti za starejše niso prilagojene tistim z večjimi omejitvami, zlasti starejšim od 70 ali 80 let ter osebam z demenco. Po njenih besedah je prav dostopnost prilagojenih aktivnosti v lokalnem okolju ključna za ohranjanje samostojnosti in kakovosti življenja. Ob tem je izpostavila program Aktiven dan, ki združuje telesno vadbo, kognitivne aktivnosti in druženje ter tako neposredno naslavlja tudi dejavnike tveganja za kognitivni upad.