Sreda, 28 februar 2024
Iskanje

Zrak, ki ga vdihujemo, vse bolj zastrupljen

Srečanje o kakovosti zraka v Štandrežu sta organizirala skupina EkoŠtandrež in goriški krožek Legambiente

24. jun. 2023 | 7:33
Dark Theme

Kakovost zraka je danes v svetu eden najhujših problemov za človeško zdravje. Škodljivi hrani se lahko odpovemo, cigaretam bi se pravzaprav morali, zraku pa se ne moremo. Zrak, ki ga vdihujemo, pa je vse bolj zastrupljen. Ta zaskrbljujoča ugotovitev je predsinoči odjeknila na srečanju o kakovosti zraku v Štandrežu, kjer so zaradi smradu in domnevnega onesnaževanja iz vrtojbenske asfaltne baze še posebno pozorni na ta problem. Srečanje sta organizirala skupina EkoŠtandrež in goriški krožek Legambiente. Znanstveno osnovo sta razpravi ponudila tehnični direktor deželne agencije Arpa Fulvio Stel in pulmolog Mario Canciani, ki se kot zdravnik in raziskovalec vsak dan sooča s posledicami onesnaževanja na zdravje.

Zrak kot serijski morilec

Canciani je ponudil osupljive podatke. Zaradi onesnaženega zraku vsako leto v EU umre 630.000 ljudi, kar pomeni 13% vseh smrti. To je 15-krat več kot seštevek vseh nasilnih smrti zaradi vojn, prometnih in drugih nesreč ter kriminala. Italija je v tem pogledu najslabša država v Evropi. Po eni strani imamo v Padski nižini slabe klimatske pogoje z zadrževanjem onesnaženih zračnih mas, po drugi imamo najvišje povprečje avtomobilov in tovornjakov, ki so med glavnimi krivci za izpuste rakotvornih in drugih škodljivih snovi. Rezultat tega je v Italiji 87.000 mrtvih letno. »Nikar ne mislimo, da se nas problem ne tiče,« je posvaril Canciani. Gorica leži na obrobju Padske nižine, zato se tudi pri nas nabirajo ozon, prašni delci PM10 in PM 2,5, benzen in druge škodljive snovi. Zaradi onesnaženega zraku bo življenjska doba slehernega med nami za eno do dve leti krajša, kot bi bila sicer, letno pa nas onesnaženje stane približno 1250 evrov na osebo.

Canciani je opozoril na skokovito rast dihalnih bolezni, astme, alergij, avtizma, tumorjev med otroki. Odrasli zaradi onesnaženega zraku umiramo ne samo zaradi obolenj na dihalih, ampak tudi zaradi diabetesa, kardiovaskularnih bolezni, tumorjev. Kar 30% infarktov in iktusov je posledica strupenih snovi, ki jih neposredno vdihujemo ali pa jih uživamo s hrano. Za nekatere vrste sadja in povrtnin so analize pokazale na prisotnost strupov tudi v 80 do 90% vzorcev. »Za marsikaj smo krivi sami,« je dodal Canciani, »ko vsak tudi kratek premik naredimo z avtom.«

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava