»Če želiva v Pariz, morava biti še naprej najboljši v Italiji«

Po osvojitvi srebrne kolajne na evropskem prvenstvu v razredu 49er FX v Vilamouri na Portugalskem in izpolnitvi olimpijske kvote za Italijo je tržaška jadralka Jana Germani zelo zadovoljna z doseženim ciljem, čeprav se dobro zaveda, da nastop na OI 2024 še ni zagotovljen. »Občutki so izjemni. S sojadralko Giorgio Bertuzzi sva z izpolnitvijo olimpijske kvote naredili pomemben korak naprej. Odslej pa bova storili vse, kar je v najinih močeh, da olimpijske sanje tudi uresničiva,« je dejala 24-letna tržaška Slovenka.

Kaj morata narediti z Giorgio v naslednjih mesecih, da vaju bo zveza izbrala za nastop za OI?

Gotovo morava biti še naprej najboljši v Italiji v razredu 49er FX, kar sva že dokazali v zadnjih dveh sezonah. Jadrati morava tako, kot znava. Posebnih ciljev si nisva zastavili, enostavno morava nadaljevati po tej poti.

Po osvojeni olimpijski kvoti za Italijo čutita zdaj več pritiska ali prevladuje občutek olajšanja?

Prevladuje olajšanje. Da nama je to uspelo, sva vložili res veliko truda. Na avgustovskem SP nama ni uspelo osvojiti kvote, tako da na EP ni bilo prostora za napake. Zdaj sva si oddahnili, čeprav morava še naprej trenirati na polno. Čaka naju sedem mesecev trdega dela.

Koliko vama je pomagalo, da sta z Giorgio lani prestopili v ekipo italijanske vojne mornarice?

Veliko. Poleg zagotovljene mesečne štipendije nama članstvo v vojaški ekipi omogoča izbiro najboljšega tekmovalnega materiala. Na vsakem tekmovanju imava na razpolago novo opremo, nova jadra, to pa se še kako pozna.

Kako doživljata velika tekmovanja, ki trajajo več dni in na katerih se vremenski pogoji z dneva v dan spreminjajo?

Na to sva se že privadili. Običajno se že vnaprej ve, kateri vremenski pogoji so značilni za vsako prizorišče, dnevne vremenske napovedi pa so zelo natančne. Pred odhodom na EP sva vedeli, da v Vilamouri ni močnega vetra, kar sicer nama ne ravno ustreza. Jadrali pa sva zelo pametno in se osredotočili na vsak tekmovalni dan posebej.

Večkrat ste že zamenjali sojadralko, z Giorgio pa ste končno našli pravo. Kakšen je vajin odnos?

Zelo dober. Na jadrnici zelo dobro sodelujeva, ko pa ne jadrava, preživiva veliko časa skupaj in se zabavava. Sva zelo dobri prijateljici, kar gotovo veliko pomaga. S prejšnjimi sojadralkami pa ni šlo vse tako, kot bi moralo, ker se kot flokistka nisem znašla. Zdaj sem krmarka, ta vloga pa mi je pisana na kožo.

Kdo vas je prepričal, da ste svojčas izbrali razred 49er FX, ki še ni bil tako razvit?

Nihče. Jaz sem morala prepričati očeta, ki je bil bolj usmerjen v prestop s 420 na laser. Enostavno sem se v jadrnico tipa 49er FX takoj zaljubila. Bolje ne bi mogla izbrati.

Celoten intervju v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku