Ponedeljek, 22 april 2024
Iskanje

Luka Slabe, zlat z ameriško žensko reprezentanco: »Odločitve so bile težke, vendar pravilne«

Pogovor s slovenskim trenerjem Luko Slabetom, pomočnikom v ženski ameriški reprezentanci na olimpijskih igrah v Tokiu

ZDA |
17. avg. 2021 | 18:50
Dark Theme

Slovenija se je na olimpijskih igrah v Tokiu veselila zlate kolajne tudi v ženski odbojki, čeprav je na najvišjo stopničko stopila reprezentanca ZDA. To po zaslugi Luke Slabeta, ki je bil pomočnik trenerja v severnoameriški reprezentanci, ki jo je vodil Karch Kiraly, legenda svetovne odbojke in morda najboljši odbojkar vseh časov. Slednji je kot igralec slavil na olimpijskih igrah tako v odbojki kot v odbojki na mivki in ravno Kiraly si je želel ob sebi Luko Slabeta. Slovenec je sicer glavni trener v univerzitetni ekipi ameriške univerze North Carolina State University, v preteklosti pa je vodil tudi slovensko izbrano vrsto. Luka Slabe je, napornemu obdobju navkljub, rade volje privolil na pogovor za naš dnevnik.

Začniva pri koncu. Kaj vam pomeni zlata kolajna?

Leta 1964 je Tokio gostil 18. olimpijske igre moderne dobe. Prav na teh igrah je bila ženska odbojka predstavljena kot prvi ženski ekipni šport na igrah. In sedeminpetdeset let kasneje je reprezentanca ZDA osvojila prav tam svojo prvo zlato medaljo. Gre za zgodovinski mejnik za ameriško žensko odbojko. Mnogo ekip je osvojilo srebro ali bron, nikoli pa tiste najžlahtnejše, zlate. Ta medalja je poleg ostalih 10 zlatih medalj, ki sem jih osvojil v svoji trenerski karieri, potrditev tega, da so bile mnoge moje odločitve izredno težke, vendar pravilne; vsa odrekanja, napori in brezpogojno zaupanje svoji viziji pa ključ do uspeha. Osvojitev olimpijskega naslova je zahvala moji družini in najbližjim prijateljem doma v Sloveniji in drugod po svetu, ki so brezpogojno verjeli v moje delo in sanje.

Kako ste uspeh praznovali?

Praznovanje je bilo izredno intimno, v družbi igralk in trenerjev. Celotna ekipa je bila izredno utrujena in brez večjih potreb po norem slavju. Po vrnitvi v ZDA pa so mi lepo presenečenje pripravili moja žena Tina, moja univerzitetna ekipa iz Severne Karoline in prijatelji iz naše soseske. Življenje gre naprej. Že naslednji dan sem se vrnil na delo.

Kdaj ste začeli verjeti, da je zlata kolajna dosegljiva?

Od samega začetka, ko sem se pridružil reprezentanci ZDA, sem vedel, da je zlata medalja dosegljiva. Smo ena najboljših reprezentanc na svetu zadnjih 20 let, kar pomeni da je naša reprezentanca vedno v boju za najvišja mesta. Po naši predstavi v četrtfinalu proti Dominikanski republiki sem uvidel, da nas bo izredno težko ustaviti. To smo potrdili z gladkima zmaga v polfinalu proti Srbiji in finalu proti Braziliji.

Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava