Za Pogačarja zadnji spomenik za zapis v zgodovino

Natanko 258,3 kilometra trase med Compiegnom in Roubaixom, od tega 54,8 km tlakovanih odsekov, loči Tadeja Pogačarja od zgodovinskega kompleta vseh petih osvojenih spomenikov v karieri. Po zmagi v Flandriji je motiviran tudi za »severni pekel« 123. Pariz-Roubaixa, v katerem ne bo glavni favorit.

Potem ko so lokalne koze v zadnjih tednih opravile svoje in zloglasne kocke Pariz-Roubaixa očistile trave, bo jutri čas, da z njimi opravijo tudi tisti, ki si s svojimi predstavami na kolesu želijo prislužiti naziv »koze« (GOAT - največji vseh časov). Predvsem dva kolesarja v tem pogledu prednjačita, ob Pogačarju še Mathieu van der Poel.

Medtem ko si Slovenec z velikimi koraki na vseh možnih terenih utira pot proti vrhu zgodovinske hierarhije, pa je Nizozemec že zdaj eden najbolj prevladujočih kolesarjev na Roubaixu, na dirki, na kateri je veliko odvisno tudi od sreče in nepredvidljivih dogodkov. Van der Poel bo po kockah severne Francije lovil že četrto zaporedno zmago, kar doslej ni uspelo še nikomur. Obenem je tudi tokrat favorit na stavnicah, na spomenikih ima osem zmag.

Edini spomenik, ki ga še nima

Pogačar ima na spomenikih 12 zmag in je le še zmago v »severnem peklu« oddaljen od redko videnega kompleta petih spomenikov. Doslej so namreč vseh pet največjih enodevnih dirk, ob Roubaixu še Milano-Sanremo, Flandrijo, Liege-Bastogne-Liege in Lombardijo, osvojili trije Belgijci, Eddy Merckx, Roger De Vlaeminck in Rik Van Looy.

Slovenski as je trenutno eden od deseterice, ki so v karieri osvojili vsaj štiri različne spomenike, a je med njimi z 12 že na drugem mestu večne lestvice. Več zmag ima v več kot 100-letni zgodovini spomenikov le Merckx z 19. A niti slovitemu Belgijcu v karieri ni uspelo, kar trenutno uspeva 27-letnemu Slovencu. Pogačar je namreč prvi, ki je v zgodovini slavil na štirih zaporednih spomenikih od lanskega Liegea, obenem ima kar devet zaporednih uvrstitev na oder za zmagovalce.

Pogačar je za sezono 2026 ob branjenju naslova svetovnega prvaka septembra v Montrealu izpostavil še dva glavna cilja. Prvega je odkljukal po zmagi na spomeniku v Sanremu, ki se mu je izmikal več let. Trasa mu ni odgovarjala, a je v šestem poskusu le našel način in kljub padcu storil dovolj, da je ob svoje ime »postavil« še četrti različni spomenik.

Čeprav se zdi peti spomenik in drugi glavni cilj sezone na prvi pogled še zahtevnejši, pa se z izjemno močjo, ki jo je sposoben prenesti na pedala, ter s posledičnim »lebdenjem« in obvladovanjem kolesa na grobih kockah to ne zdi nemogoče osvojljiva trdnjava. Podobno kot v nedeljo po Flandriji, ko so najboljši po »zakonu močnejšega« kapljali čez ciljno črto eden za drugim, bo naloga ekipe emiratov tudi v Roubaixu ustvariti pogoje za dirko, na kateri bo taktika manj pomembna kot moč in vzdržljivost. Tako bi bil tudi morebitni sprint ob koncu na velodromu nepredvidljiv in premešal karte med najboljšimi. Pogačar je letos še na višji ravni, tudi na ravnini pa je storil korak naprej, kar je dober obet za Roubaix, kjer klancev ni.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.