»Zadošča ena malenkost, ena črta, da se tekma povsem obrne«

Iz torkove priloge Šport plus.

Šolnica Cirila Devetti, ki je članica Gaje že 39 let - pred tem je bila članica goriškega kluba Campagnuzza - o teniški upokojitvi ne razmišlja.

Kdaj ste odigrali svojo zadnjo uradno tekmo?

21. decembra 2025 v zimskem prvenstvu 4. kategorije. Sem kapetanka, ob potrebi tudi igram. Žal sem se poškodovala. Bolela me je roka, mislila sem, da ne bo nič takega, potem pa ...

Sogovornike v tej rubriki sprašujemo, kako skrbijo za svoje telo po športni upokojitvi. Za vas to vprašanje ne pride v poštev, saj še igrate ...

Tudi tečem, se ukvarjam z jogo ... Morda od svojega telesa zahtevam malo preveč.

Kako se pa spominjate svojih športnih začetkov?

S tenisom sem začela razmeroma pozno, pri dvajsetih. Vsak dan, ko sem se peljala z avtobusom od Devetakov v Gorico, sem gledala teniško igrišče pri Hotelu Nanut. Ko sem se vpisala na univerzo, sem se odločila za šest ur lekcij tenisa. Bilo mi je všeč, bila sem kar »pridna« in sem nadaljevala.

Če bi lahko zavrteli čas nazaj, bi spet izbrali tenis?

Ja.

Kaj štejete za največji uspeh v karieri?

Pred 13 leti sem se v kategoriji over 50 uvrstila v zaključni turnir v Rimu po dobrih nastopih v Trstu, Padovi, Milanu Marittima ... Igranje na igrišču Pietrangeli v Foro Italico je bilo čudovito doživetje. V polfinalu me je premagala tista, ki je nato zmagala.

Ste se kdaj po kakšni tekmi zjokali - od žalosti ali od veselja?

Bolj pogosto od žalosti. Spomnim se tekme, na kateri sem vodila 5 : 0 in nato izgubila 5 : 7.

Kaj najbolj obžalujete, ko pomislite na svojo športno pot?

Nič ne obžalujem.

Kdo so bili vaši najljubši trenerji oz. trenerke?

Posebno pomemben je bil zame trener moje hčerke Anej Morelj.

Katera od soigralk ali nasprotnic vam je najbolj ostala v spominu?

Predvsem ena nasprotnica, Costanza Greco. Zmeraj me je gladko premagala. Zadnjič sem igrala proti njej v polfinalu turnirja za masterje. Šla sem na tekmo takoj po pouku, ne da bi jedla ali pila. Mislila sem - itak ... Nasprotnica je dobila prvi niz s 6:0, v drugem je vodila že z 2:0 in v tretji igri je bilo že 40:0 zanjo. Nekaj se je takrat zgodilo, bila sem jezna nase, da sem potem zmagala. To se včasih zgodi. Zadošča ena malenkost, ena črta, da se tekma povsem obrne.

Ste zmeraj radi trenirali?

Zjutraj, popoldne, vedno.

Katero anekdoto iz športnih dni najpogosteje obujate?

Lahko bi ponovila zgodbo o tisti zmagi, ko sem bila že poraženka.

Kje živite in s čim se danes ukvarjate?

Živim na Opčinah, učim pravo in ekonomijo na liceju Antona Martina Slomška v Trstu. Sem tudi inštruktorica tenisa, tako kot oba moja otroka. Matej se prav poklicno ukvarja s tem, Paola ima zdaj manj časa. Pri Gaji pomagam na razne načine, sodim na tekmah, fotografiram ... In gledam tenis, zanima me vse.