150 mojstrov tetovaže v Starem pristanišču

Ni reči, podobe, risanke ali stavka, ki ga ne bi mogli z vbodi vnesti v kožo. V to se lahko prepričamo na 14. tržaškem sejmu tetovaž International Trieste Tattoo Expo, ki še danes poteka v kongresnem centru v Starem pristanišču. Dolgo let je vabil v nekdanji ribarnici na nabrežju Trsta, novo prizorišče pa ni odgnalo številnih, ki so že včeraj, na prvi dan dogajanja množično navalili na stojnice in se tetovirali.

Predstavlja se 150 tetovatork in tetovatorjev z različnih koncev in držav, izurjenih v najrazličnejših slogih. Največ jih je seveda iz bližnjih krajev Furlanije-Julijske krajine ali Veneta, kar nekaj je bilo tudi mojstrov okraševanja telesa iz bližnje Slovenije.

Med njimi ne manjka takih, ki ima za sabo res dolg staž. Andrea Cecconi je z bratom Francom že pravi veteran ne samo tatujev, temveč tudi samega tržaškega sejma. V družinskem studiu v Rimu se tisti, ki jo sam opisuje kot pravo umetnost in filozofijo posveča od 90. let prejšnjega stoletja. Ne gre namreč za tetovaže, na katere je oko v zahodnem svetu najbolj navajeno. Družinsko gojijo ljubezen do polinezijskih tatujev, ki imajo že od njihovega starodavnega nastanka zelo globok pomen, saj predstavljajo pravi obredni ritual.

Preko tetovaž naj bi se namreč kazala človeška duša, najbolj pristna spiritualna sila. Tetoviranje ne poteka s sodobnejšimi strojčki, temveč s tradicionalno tehniko palice in konice, ki so jo sicer prilagodili evropskemu človeku, je pojasnil. Čeprav je na papirju manj boleča od izvirne tradicije, pa vseeno ne gre za ravni mačji kašelj.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.