Rupel o dogajanju v Sloveniji: včeraj prepir o prihodnosti, danes pa o preteklosti

Slovenci smo se nekoč prepirali o prihodnosti, danes pa se prepiramo glede preteklosti. Tako meni generalni konzul Republike Slovenije v Trstu ter večkratni slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je bil včeraj 31. januarja v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah gost drugega večera, ki ga je Slovenski izobraževalni konzorcij priredil o trenutnem dogajanju v Sloveniji z naslovom Slovenija: kaj se dogaja? Po Ruplovem mnenju je bila Slovenija uspešna tako pri državnosti in diplomaciji, kjer je prišlo do prekinitve s tradicijo in sistemom nekdanje Jugoslavije, ne pa na notranjepolitičnem področju, kjer pa do te prekinitve ni prišlo. Slovenija je v dvajsetletnem obdobju samostojnosti dosegla vse zastavljene cilje, zlasti v zunanji politiki, saj je dosegla mednarodno priznanje, vstopila je v Evropsko unijo in NATO pakt, prevzela evro in postala članica schengenskega območja, na koncu pa tudi predsedovala EU. Vendar so vse bolj težavne postajale notranjepolitične razmere: Rupel je tu omenil afero Patria, v katero je vpleten predsednik vlade Janez Janša, predvsem pa sedanje dogajanje s poročilom protikorupcijske komisije, ki očita koruptivnost tako Janši kot vodji opozicije Zoranu Jankoviću ter z izbruhom protestov decembra lani. Slednji so bili po Ruplovih besedah v začetku pristni, zatem so jih prevzeli v roke t.i. »razlagalci«, katerih sporočila imajo po mnenju predavatelja eno samo skupno točko: razveljavljanje vrednot osamosvojitve in vračanje predosamosvojitvenih, arhaičnih in anahronističnih vrednot, ki so bile značilne za komunistično Jugoslavijo, pri čemer gre za varovanje premoženja, vpliva in privilegijev. Tako se je začelo zapiranje pred modernimi gospodarskimi in družbenimi tokovi, je prepričan Rupel, za katerega je potreben nov koncept slovenstva, pri čemer je Rupel omenil nekaj načrtov: ideološko in kulturno spravo, sankcije zoper t.i. »tranzicijske dobičkarje« in rehabilitacijo meritokracije, smotrno uporabo vseh naravnih in človeških zmožnosti ter načrt za prhiodnji mednarodni položaj Slovenije kot sredozemske in srednjeevropske, ne pa balkanske države.