To je godba!

»Skupina ljudi, ki dvakrat tedensko piha ali trobi v razne instrumente, pred njimi pa stoji človek, ki nenehno maha z rokami po zraku. Res čuden pojav. In tako že sto let! V čem je smisel vsega tega? Katere so skrivnostne sile, ki to omogočajo? Veselje, ki se rodi v duši, ko nekaj zaigraš, spoštovanje do soigralcev, s katerimi ustvarjaš, občutljivost do umetnosti, ko te preplavi občutek miru in zadoščenja ob dobro opravljenem delu, poštenost do samega sebe, zavedajoč se lastnih zmogljivosti. To je godba.«
Tako je zapisal mladi kapelnik Luka Carli v brošuri, ki jo je Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč natisnilo ob častitljivem jubileju. Da je godba res vse to, pa še veliko več, je dokazalo veliko število ljudi, ki je napolnilo vrt trebenskega Ljudskega doma: ne samo vaščani, temveč tudi prijatelji in podporniki iz bližnjih in bolj oddaljenih vasi so s svojo prisotnostjo soustvarili res lep in doživet praznik, ki je ob brezhibni organizaciji ponudil celovečerni koncert in prisrčno ceremonijo s podeljevanjem nagrad in priznanj vsem , ki so kakorkoli prispevali k osvojitvi visokega cilja.
Godci, ki so prikorakali na vrt in se nato disciplinirano razporedili na odru, so oblikovali lepo začrtan program, ki se je želel pokloniti najpomembnejšim kapelnikom polpretekle dobe: Bachovo Glasbeno prebujenje je bilo posvečeno Francu Benčini, Gossetova Simfonija za vojaško godbo Radu Škabarju, še pred tem pa so segreli občinstvo z Biskupovo koračnico Vorwärts in skladbo Slovenci in Hrvati, ki jo je pred petdesetimi leti dirigiral Sveto Grgič. Dvajsetletje, med katerim je godbo vodil Leander Pegan, so zaznamovale Učakarjeva Vesela dežela, Privškov Maček v žaklju in Uvod k spevoigri Rokovnjači Viktorja Parme. Najnovejše obdobje, ki se je začelo pred sedmimi leti s predajo dirigentske paličice Luki Carliju, pa je zazvenelo z Manganijevim venčkom Furlanskih ljudskih pesmi in plesov ter Walterjevo Just in Time.