Alkohol, droge in depresija

Alkohol, droge in depresija so vedno aktualne teme, o katerih sta v četrtek v Finžgarjevem domu na Opčinah govorila krajevna izvedenca. Na pobudo društva Finžgarjev dom sta radovednemu in tudi zaskrbljenemu občinstvu predavala goriški psihiater Bernard Spazzapan, ki že 30 let zdravi alkoholike ter zasvojence s psihoaktivnimi drogami (nazadnje tudi zasvojence z igrami na srečo) ter kriška psihologinja Roberta Sulčič, sodelavka oddelka za zdravljenje zasvojencev z nelegalnimi snovmi pri zdravstvenem podjetju.
Roberta Sulčič je opisala razne vrste drog in dejavnike, ki ljudi vodijo k nakupu ter uživanju teh snovi. Ob klasičnih trdih (heroin, kokain) in mehkih drogah (marihuana, hašiš) so razširjene sintetične droge (ecstasy, ketamin), najlaže dostopne pa so t. i. pametne droge (angl. smart drugs), ki so začasno legalne, a vsekakor nevarne, sestavine pa so v glavnem neznane. Ljudje zaužijejo drogo iz različnih razlogov. To je obred ali zabava, močan dejavnik je pritisk vrstnikov. Dodati je treba še radovednost, željo po novih izkušnjah, dolgčas, anksioznost idr. Hašiš ali marihuano, ki ne povzročata fizične odvisnosti (psihično pa že), je poskusila večina mladih. Res je tudi, da 70 odstotkov mladih ob koncih tedna redno pije večje količine alkoholnih pijač. Posledice alkohola pogosto podcenjujemo, ker je ta snov zakonita in jo pri nas še vedno oglašujejo, medtem ko so oglasi za cigarete prepovedane. »Alkohol je del slovenske kulture, bolj kot italijanske,« je poudarila Sulčičeva.
Bernard Spazzapan je omenil, da sta alkohol in depresija pogosto med seboj povezana, slednjo pa je že izkusilo 15% svetovnega prebivalstva. »Brez alkohola bi si težko predstavljali življenje in družabne dogodke, to spada v mehanizem zabave in komunikacije. Za ljudi pa je vsak izgovor dober: pijejo, da se osvežijo, da se segrejejo, ker so sami ali ker so v družbi,« je povedal. V Italiji je poraba alkohola padla, povečale pa so se težave med mladimi. Kdor ne pije, je pri nas »čudna« izjema, saj naša družba sili v pitje, Italija in Slovenija pa sta do alkohola zelo permisivni. Lestvica znanstvene revije The Lancet kaže, da je alkohol četrti med snovmi, ki povzročajo odvisnost: pred njim so samo heroin, kokain in metadon.
Družinski člani in prijatelji si pred takimi problemi ne smejo zatiskati oči, bližnjemu morajo pomagati. Razprava pa je pokazala, da je še vedno prisotno zmotno mišljenje (oziroma upanje), da »naša« mladina ne sega po drogah in se ne opija kakor vrstniki, o katerih pišejo skrb vzbujajoče raziskave. Mladi zamejci so »normalni« in se tudi glede teh pojavov ne razlikujejo od vrstnikov iz drugih sredin.