Pribežniki na Opčinah, drugi prispeli s Sicilije

Ob zori je v spremstvu policije prispelo v Trst še okrog trideset pribežnikov iz različnih držav podsaharske Afrike, ki so jih v okviru operacije Mare Nostrum rešili pred obalami Sicilije. V severno Italijo so odpotovali iz Trapanija, v Trstu pa jih bodo začasno namestili v nekdanji šoli Galvani v Ulici Combi. Medtem je italijanska mejna policija danes po 14. uri naletela na večjo skupino pribežnikov na Krasu, točneje na nekdanji Trbiški cesti med Opčinami in Trebčami oziroma avtocestnim priključkom: šlo naj bi za okrog dvajset ljudi, med katerimi je peščica somalijskih državljanov, ostali naj bi bili pretežno iz Sirije. Vodniki so jih verjetno pripeljali do italijansko-slovenske meje, nakar so pot sami nadaljevali peš proti Trstu. Policisti so jih odvedli na sedež mejne policije v Ul. XXX. oktobra v Trstu, kjer je stekel običajni postopek. V teh primerih lahko priseljenec zaprosi za politični azil ali pa ga italijanska policija v skladu z dvostranskim sporazumom vrne v Slovenijo.
Tržaška občinska odbornica za socialno politiko Laura Famulari je za Primorski dnevnik razložila, kako deluje sistem sprejemanja pribežnikov. Le-ti prihajajo v Trst po različnih kanalih, najbolj neposredno pa v okviru operacije Mare Nostrum. Večji del predstavljajo vsekakor priseljenci, ki prispejo v Italijo iz Slovenije ali pa z ladjami v tržaško pristanišče. Njihovo število se stalno spreminja, saj se pribežniki iz sicilskih obal navadno ustavijo v Trstu le nekaj ur, nakar sami nadaljujejo pot proti severu Evrope (Avstrija naj bi celo razmišljala o začasni ukinitvi schengenskega sistema ter zaprtju meja). »V Trstu je položaj pod nadzorom. Težave so, zaenkrat pa nam v sodelovanju s prefekturo, konzorcijem ICS, zdravstvenim podjetjem in Karitas uspe sprejeti vse pribežnike, še posebno, če del teh ostane pri nas le nekaj ur,« je povedala Famularijeva. Spomnila je, da je bilo zadnjo zimo v Trstu še več pribežnikov, tržaški sistem pa je zdržal pritisk.