Od Opčin do srednje Azije

Zoran Sosič, openski družbeni delavec in bivši predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta, je pri sardinski založbi Mauro Miotti izdal dvojezično (v italijanščini in slovenščini) knjigo Moj oče Viktor Sosič, vojak avstro-ogerskega cesarstva, v kateri je zbral spomine, ki jih je njegov oče Viktor (1889-1982) pripovedoval o svojem doživljanju prve svetovne vojne na vzhodni fronti v Galiciji in več kot šestletnem ruskem ujetništvu, ki ga je preživel v srednji Aziji, točneje v mestu Skobelev v Ferganski dolini v današnjem Uzbekistanu. Viktor Sosič je v ujetništvo padel že decembra leta 1914 pri Rzeszowu na današnjem Poljskem, v Ferganski dolini pa je kot že rečeno preživel dobrih šest let, med tem časom se je tudi naučil uzbeškega jezika, kar mu je prav prišlo med drugo svetovno vojno, ko so se na Opčinah nekaj časa zadrževali uzbeški vojaki, ki so služili v nemški vojski. Pot domov se je začela komaj proti koncu leta 1920, medtem pa se je svet popolnoma spremenil, Avstro-Ogrske ni bilo več, na Trbižu pa so nekdanje ujetnike dvojne monarhije kot razbojnike in »izdajalce« sprejeli italijanski vojaki z nasajenimi bajoneti. Med vojno je Viktor Sosič doživel marsikaj, tudi streljanje mlade matere z majhnim otrokom, ki so jo zasumili, da je vohunka, v svojih pripovedovanjih pa je opisoval življenje v pretežno islamski srednji Aziji, kjer avstro-ogrski ujetniki niso bili kdove kako strogo nadzorovani, saj tudi niso imeli kam zbežati, čeprav so nekateri to poskusili, sicer brez uspeha.
O vsem tem je govor v knjigi, ki jo bodo uradno predstavili 11. oktobra ob 18.30 v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. O delu bosta govorila Jože Pirjevec in Paolo Petronio, zapel bo tudi MoPZ Tabor.