Petek, 26 april 2024
Iskanje

Medobčinska zveza: kako s slovenščino?

19. okt. 2016 | 17:11
Dark Theme

Danes (19. oktobra) sta v Trstu na skupni seji zasedali prva in druga komisija tržaškega občinskega sveta, ki sta razpravljali o posledicah morebitnega izstopa Občine Trst iz Julijske medobčinske zveze. Na seji pa je bil med drugim govor tudi o zaščitnem zakonu za slovensko narodno skupnost. Nanj je opozoril generalni občinski tajnik Santi Terranova v zvezi z vprašanjem o prenosu pristojnosti lokalne policije, pa tudi socialnih služb na Julijsko medobčinsko zvezo. Generalni tajnik Občine Trst je namreč poudaril, kako zaščitna določila z obvezno rabo slovenskega jezika veljajo na celotnih ozemljih občin Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina, v slučaju občin Trst in Milje pa le na delih občinskega ozemlja. Rabo slovenščine v uradih tako lahko zagotoviš, če razpolagaš z osebjem z znanjem slovenščine, to pa velja za območja, vključena v seznam, kjer veljajo zaščitna določila.
Z združitvijo občinskih policij se tako postavlja vprašanje zagotovitve rabe slovenščine. V Zgoniku se mora npr. lokalna policija obvezno izražati tudi v slovenščini, je poudaril Terranova, vendar z združitvijo policij bi se v slučaju nesreče na ozemlju te občine na prizorišče lahko pripeljala izvidnica iz Trsta, katere pripadniki ne bi obvladali tega jezika, voznik pa bi zahteval izpolnitev zapisnika v slovenščini. Zato bi morali pri prenosu pristojnosti na medobčinsko zvezo razumeti, katere so tiste, ki občine povezujejo, katere pa tiste, ki jih razdvajajo, je še dejal generalni tajnik, na čigar besede se je med razpravo odzval svetnik Alberto Polacco (Forza Italia), ki je prav v zvezi z možnostjo zahteve po zapisniku v slovenskem jeziku opozoril, da gre za problem upravne funkcionalnosti.
Na seji pa so se kot že rečeno posvetili predvsem morebitnim posledicam izstopa Občine iz medobčinske zveze, kar bi privedlo do drastičnega krčenja deželnih sredstev: le-ta bi se v primerjavi z letošnjim letom prihodnje leto zmanjšala najmanj za dobrih 8, največ pa za slabih 12 milijonov evrov, v letu 2018 pa bi izguba znašala od najmanj dobrih 13 do največ dobrih 16 milijonov evrov. Pri tem so svetniki desnosredinske večine Deželi FJK očitali izsiljevanje in pozvali k izstopu iz zveze, ligaš Paolo Polidori pa je zakon o reformi krajevnih uprav označil za proizvod »izprijenih umov«. Z druge strani je bivši župan in sedanji opozicijski svetnik Demokratske stranke Roberto Cosolini desno sredino pozval k razčiščenju, saj se je župan Roberto Dipiazza pozitivno izrazil o dogovoru o medobčinski zvezi, medtem ko je njegova večina drugačnega mnenja.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava