»Danes pravladuje strah«

3. aprila pred 73 leti so na Opčinah nacifašisti iz maščevanja na partizanski napad na opensko kinodvorano, kjer so se zbirali nemški vojaki, umorili 71 talcev: Slovencev, Italijanov in Hrvatov. Na nedeljski spominski svečanosti, ki jo je povezoval Matija Kralj, je zapel moški pevski zbor Tabor, priložnostno misel pa sta podala pesnik Marko Kravos in pisatelj Pino Roveredo. »Ni me bilo zraven, ko so jih v začetku aprila 1944 odbrali, razvrščali, streljali in pokončevali s streli v glavo in so ti naši bratje in sosedje imeli od 17 do 60 let. Čeprav bi lahko, ker sem dovolj star: a moji so bili pač nasilno odstranjeni iz Trsta v južno Italijo.«  K spomenikom nas vodi naš moralni red, ki nam narekuje zvestobo človeški svobodi, pravi Kravos: »Ta svoboda pomeni obzir in sočutno bližino do otroštva, do mladih pred zaprtimi vrati, ki si morajo iskati selitveno pot, ali pa odnos do starih in vseh, ki so kako drugače neproduktivni, ker so morda neprilagojeni, invalidni, ali se niso mogli šolati.« Vse to in več pomeni minuta molka, ki »izpričuje našo človečansko opredelitev, da nismo brezčutni, da smo živi in živimo tudi za tiste, ki so podlegli nasilju nekoč, ali so izpostavljeni danes najvišji logiki kapitala: prevladi moči in strahu.« Pred spomenikom lahko danes občutimo, da segajo naša odgovornost, naše zadoščenje in naše delo preko našega osebnega roka trajanja, pravi Kravos. »Ker živimo na tleh in rasemo iz prsti mrtvih in živih, smo vsi talci. Bodimo zaradi tega samozavestni in zvesti – svojim tlom in sebi! Drug ob drugem.« Pino Roveredo je spregovoril o nujnosti, da naj zgodovina v današnjem hitrem tempu ne gre v pozabo.