Na pomoč, Prčedol umira!

Medtem ko Kontovelska mlaka umira zaradi človeških posegov, jezerce v Prčedolu umira zato, ker človeškega posega ni. To je bilo med drugim rečeno na današnji (11. aprila) seji komisije za transparentnost tržaškega občinskega sveta, ki je bila posvečena ravno problematiki tega jezerca v vrtači med Opčinami in Repentabrom. Ob predsedniku komisije Robertu De Gioi in drugih članih so se seje udeležili tudi občinska odbornica za okolje Luisa Polli, direktor tržaških mestnih znanstvenih muzejev Nicola Bressi ter predstavnica organizacije Legambiente in bivša občinska svetnica Tiziana Cimolino.
Vprašanje je v preteklih tednih prišlo na dan v krajevnem tisku, ki je pisal, kako se jezerce počasi suši, ker voda odteka skozi manjšo kraško odprtino, pri čemer je z več strani - tudi na današnji seji - prišel poziv, naj se ohrani ter ovrednoti v zavesti širše krajevne skupnosti, saj gre tudi za priljubljeno turistično točko že iz časov Avstro-Ogrske. Bressi je pred časom tudi sam pripravil načrt za rešitev problema, do uresničitve katerega pa ni prišlo. Načrt, pripravljen v sodelovanju z openskim odborom za ločeno upravljanje jusarskega premoženja, je predvideval zamašitev odprtine s plastjo cementa. Direktor znanstvenih muzejev je potreboval dve leti, da je deželna služba, pristojna za ohranjanje krajine in biotske raznovrstnosti, dala vsa potrebna dovoljenja. Dela bi bila morala steči v začetku letošnjega marca, na predvečer zamašitve odprtine pa je javnosti doslej še neznana oseba zagrozila s kazensko prijavo, saj naj bi tak poseg ogrožal okolje. Zato je Dežela ustavila dela in odredila, naj se odprtina zamaši ne s cementom, ampak z geoplastjo. Bressi ni hotel izvesti načrta, ki ni bil njegov, zato je odstopil s položaja vodje del, odprtino so zamašili pred nedavnim z omenjeno geoplastjo, tako da voda še naprej odteka iz kala, je bilo slišati na seji.
Odbornica Pollijeva je predlagala, naj se skupaj s pristojnima deželnima odbornicama Saro Vito (okolje) in Mariograzio Santoro (infrastrukture in ozemlje) ter deželnimi tehniki opravi pregled Prčedola in drugih kraških naravnih znamenitosti, poleg tega ima Dežela tudi dostop do evropskih projektov za varstvo biotske raznovrstnosti: do kraških kalov mora biti enako pozorna kot do izvirov v Spodnji Furlaniji, je nekoliko polemično dejala Pollijeva. Vsekakor, je zaključil predsednik komisije De Gioia, bodo položaj še naprej nadzorovali, saj se ne sme dopustiti, da jezerce usahne.