Jaslice so prava umetnost

Jaslice so verjetno najznačilnejši simbol božiča: postavljajo jih v cerkvah, na javnih mestih in kajpak po domovih, ob vsej ljudskosti tega načina spominjanja na rojstvo Jezusa Kristusa pa je treba opozoriti, da gre za pravo umetnost in kulturo. O tem je prepričan Giuseppe Castagnaro, predsednik Tržaškega društva prijateljev jaslic, ki od leta 2000 v Škednju, v poslopju nekdanje šole Damiano Chiesa v Ul. Giardini, ima svoj sedež, kjer od leta 2005 deluje tudi Muzej jaslic.
Društvo tržaških jasličarjev obhaja v iztekajočem se letu tridesetletnico svojega delovanja, saj je nastalo leta 1987. Sprva je štelo štiri ali pet članov, število pa je v teku desetletij naraslo na okoli sedemdeset. Med cilji so ohranjanje in oživljanje tradicije jasličarstva na Tržaškem, razstavljanje, didaktična dejavnost, sodelovanje s sorodnimi združenji v Furlaniji Julijski krajini in sosednjih državah skupnosti Alpe-Jadran (zlasti z Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško) ter v drugih državah, prirejanje tekmovanj in tečajev, zbiranje strokovne literature in vodenje muzeja.
Po besedah Giuseppeja Castagnara v društvu oz. muzeju hranijo okoli devetsto primerkov jaslic najrazličnejših vrst: tako se ponašajo s tremi velikimi mehanskimi oz. elektronskimi jaslicami ter z vrsto drugih, ki so odraz različnih kultur, narodov in zgodovinskih obdobij ter za oblikovanje katerih so jasličarji uporabili najrazličnejše materiale. Posebno mesto imajo jaslice, umeščene v tržaško srednjeveško ali kraško oz. breško okolje, prav tako so razstavljene jaslice, ki prihajajo iz drugih celin, spet druge so »zgodovinske«, se pravi umeščene v bližnjevzhodno palestinsko okolje, ali pa ljudske, ko npr. prikazujejo neapeljski vsakdan vključno s poskusi žeparstva in vraževerjem. Veliko je donacij posameznikov, v številnih primerih pa gre za kreacije samih članov društva, ki imajo v svojih prostorih tudi laboratorij izdelovanja jaslic..
Zlasti v ljudskih jaslicah, katerih tradicija se je začela v Neaplju, je mogoče ob krščanski najti tudi pogansko simboliko, pravi Castagnaro. Po izročilu je prve jaslice leta 1223 postavil sv. Frančišek Asiški, vendar, pravi Castagnaro, je takrat šlo za osamljen primer. Jaslice so se začele pojavljati v 14. stoletju v nekaterih samostanih, večji razvoj so doživele v 15. stoletju, ko so številni znani umetniki začeli upodabljati Kristusovo rojstvo, v 16. stoletju pa so se začele pojavljati na domovih plemičev in bogatašev. Kipi so bili sprva zelo dragi, saj je šlo za umetniške izdelke, ob koncu 17. stoletja pa so postali dostopnejši tudi širšim slojem prebivalstva, potem ko so jih začeli izdelovati s pomočjo modelov.
Kaj mora storiti nekdo, ki hoče postati jasličar? Predvsem obiskovati tečaje, ki jih prireja društvo, pa tudi preučevati zgodovino jaslic, pravi predsednik. Društvena knjižnica hrani italijansko, pa tudi slovensko in avstrijsko strokovno literaturo.