Dve tretjini površin namenjajo paši

Primer dobre prakse produktivne pobude, ki je tesno povezana z ohranjanjem in ovrednotenjem okolja, četudi gre za območje, ki je podvrženo (na Krasu zelo nepriljubljenim) omejitvam, ki izhajajo iz Nature 2000. Tako, brez dela med oklepajema, predstavlja projekt okoljske obnovitve kraške gmajne pri Bazovici, sklep, ki ga je tržaški občinski odbor odobril ob koncu minulega leta. Administrativni akt določa prenos funkcij in sredstev za dokončanje projekta s tržaške Pokrajine, ki ne deluje več, na julijsko medobčinsko zvezo.
Načrt - rezultati katerega so razvidni na območju, ki sega od ceste, ki iz Bazovice pelje proti Lipici, do vznožja Kokoši - se je pričel pred približno desetimi leti. Bazoviški Zadružni pašnik, ki šteje 120 članov, upravlja tam območje, ki se razprostira na okrog 50 hektarjih površine v lasti tržaške občine in nekaterih zasebnikov. Projekt, ki je bil financiran s sredstvi iz nekdanjega sklada protivrednosti za gradnjo sinhrotrona, predvideva ureditev in vzdrževanje gmajne z uvajanjem živinoreje na prostem. Projekt domača pašniška zadruga udejanja v sodelovanju s tržaško, videmsko in padovansko univerzo.
Pod Kokošjo se tudi v teh zimskih mesecih pase okrog 40 krav in približno 30 ovac in koz. V minulem desetletju je bilo opravljenega veliko dela: najprej so razredčili gozd, požagali drevesa, odstranili robido in grmičevje, parcele so obdali z električnim pastirjem, zgradili hlev, zavetišča in napajališča za živali ter uredili steze oz. poti.