Mundruczó in njegova bizarna Jupitrova luna

Na lanskem filmskem festivalu v Cannesu je bil med najbolj izžvižganimi filmi. Bizarni Jupiter Holdja (Jupitrova luna) madžarskega režiserja in scenarista Kornéla Mundruczója se je v sredo v okviru 29. Tržaškega filmskega festivala prikradel tudi na platno gledališča Rossetti. Metaforično-fantastični triler se posveča vprašanju beguncev in globlje tudi izgubi vere v zahodnem svetu. Protagonist je sirski begunec Aryan, ki ga med begom pred policijo na meji med Srbijo in Madžarsko policist ustreli. Fant ne umre, pač pa spozna, da ima sposobnost lebdenja, ki jo pokvarjen zdravnik Stern v begunskem taborišču izkoristi za denar - prodaja namreč pogled na odrešujoč angelski čudež.
Menite, da lahko danes le čudež ali superheroj rešita Evropo pred katastrofo?
Mislim, da je danes treba v nekaj verjeti. Moja generacija se je oddaljila od komunistične preteklosti, verjela je v Evropo, ko je Madžarska pristopila vanjo. Tega pričakovanega raja, pa ni od nikoder. Kaplja čez rob je bila gospodarska kriza, ki je močno udarila po vzhodnih državah in v ljudeh vnela moralno krizo: v družbi je zavladal strah pred neznanim, razumeli smo, da daljnosežnih načrtov ni več mogoče snovati - medtem ko je za časa komunizma podpora državnemu sistemu zagotavljala vsaj 40 let mirnega življenja. V tem je razlika in tako ozračje samo krepi razvoj brezpredmetnega populizma.
Če se povrnem k vprašanju, sem prepričan, da moramo spet v nekaj verjeti, pri tem pa nam lahko pomagajo tudi čudeži, saj je navsezadnje umetnost sama po sebi čudež in hkrati provokacija.

Celotni pogovor s Kornélom Mundruczójem lahko preberete v današnji (petkovi) tiskani izdaji Primorskega dnevnika.