Roberto Fico, nekdanji študent tržaške univerze

Novi predsednik italijanske poslanske zbornice, 43-letni Roberto Fico, je doma iz Neaplja, v njegovem življenjepisu pa se pojavlja tudi Trst. Tu je namreč v drugi polovici 90. let študiral na novoustanovljeni univerzitetni smeri za komunikologijo, ki je v to mesto privabila veliko število mladih z vseh koncev Italije. Študentov je bilo toliko, da so morali predavanja včasih prirejati kar v veliki dvorani univerze. Uspeh je bil sicer kratkotrajen, saj so univerzitetno smer dobro desetletje pozneje ukinili.
Takratnim slovenskim študentom, ki so obiskovali isto smer, se Fico kot kaže ni vtisnil v spomin; dejstvo je, da je bilo vpisanih veliko in se niso vsi družili z vsemi. Se pa poznejšega aktivista Gibanja petih zvezd, predsednika komisije za nadzor nad radiotelevizijo RAI in novopečenega predsednika poslanske zbornice dobro spominjajo nekateri drugi tukajšnji vrstniki. Ti pripovedujejo, da je bil Fico na tržaški univerzi med drugim izvoljen za predstavnika študentov komunikologije. »Že takrat je bilo opaziti, da je aktiven in da ima smisel za politiko. Me ne čudi, da je prišel tja, kjer je danes,« pravi eden od nekdanjih študentov, ki dodaja, da je bil Fico tudi močno navezan na svojo rodno zemljo. To je očitno tudi glede na naslov njegove diplomske naloge, ki jo hranijo v univerzitetnem arhivu. Leta 2001, pri 27 letih, je z mentorjem Ivanom Cavallinijem zagovarjal diplomsko nalogo iz zgodovine glasbe z naslovom Identità sociale e linguistica della musica neomelodica napoletana (Družbena in jezikovna identiteta neapeljske neomelodične glasbe). Skratka, svoje delo je posvetil Mariu Meroli, Ninu D'Angelu, Gigiju D'Alessiu in podobnim pevcem, na katere so Neapeljčani ponosni.