Sankcioniranje subjektov, ki oddajajo stanovanja večjemu številu stanovalcev od dovoljenega, in prepoved plezanja po drevesih v vseh javnih parkih sta bili temi včerajšnje vroče debate, ki se je razvnela med člani dveh občinskih komisij. Občinski svetniki komisije za higieno in zdravje ter komisije za urbanistiko in okolje so se sestali, da bi v pretres vzeli predloge podžupana in občinskega odbornika za lokalno policijo, pa tudi kandidata na prihodnjih deželnih volitvah Pierpaola Roberti (Liga), ki si že nekaj časa prizadeva, da bi pravilnik lokalne policije dopolnili z novimi restriktivnimi ukrepi.
Največ časa so na včerajšnjem sestanku namenili Robertijevemu predlogu, po katerem bi lokalna policija dobila tudi pooblastila za sankcioniranje najemnikov, ki stanovanja oddajajo večjemu številu ljudi, podžupan pa se pri tem sklicuje na ministrski odlok iz leta 1975, ki je stopil v veljavo z deželnim zakonom iz leta 1985. Ta določa, kako veliko mora biti stanovanje, da zadošča stanovanjskim potrebam lastnika oz. najemnika in njunih ožjih družinskih članov, ki živijo z lastnikom oz. najemnikom v skupnem gospodinjstvu. Po tem zakonu bi vsak stanovalec moral imeti na razpolago 14 kvadratnih metrov površine, štiričlanska družina bi torej morala živeti v stanovanju, ki meri vsaj 56 kvadratnih metrov, za vsakega dodatnega člana (od petčlanske družine naprej) je treba dodati deset kvadratnih metrov površine. Stanovanjsko stanje po predhodnih opozorilih zdaj preverja zdravstveno podjetje, ki mora presoditi, če prenatrpana bivalna enota ogroža higienske in zdravstvene standarde. Podžupan Pierpalo Roberti bi po novem to pristojnost poveril tudi lokalni policiji, ki bi lahko denarno sankcionirala vse tiste, ki ne spoštujejo pravilnika o prostorskih stanovanjskih standardih.
Njegov predlog je sprožil plaz kritik, ki niso prišle le iz leve sredine, ampak tudi iz desnega tabora. Prvi, ki je izrazil pomisleke nad Robertijevim predlogom, je bil Paolo Menis iz Gibanja 5 zvezd, ki je podžupana vprašal, ali namerava kaznovati tudi družine, ki živijo v majhnih stanovanjih. Roberti se je izgovarjal, da bi bil restriktivni ukrep namenjen zlasti tistim najemnikom, ki stanovanja oddajajo daleč prevelikemu številu oseb. Kot primer je omenil stanovanja prepolna študentov. Ta odgovor ni zadovoljil niti Piera Camberja iz stranke Forza Italia, ki je želel vedeti, kako bi se ta zakon izvajal v primeru družine, ki stanuje v ravno prav velikem stanovanju, a na poti je nov član, denarja za večje stanovanje ali višjo najemnino pa v družini ni.