Več kot 250 milijonov let star kuščar

Izvor kuščarjev in kač je treba dodatno ponesti nazaj v zgodovino za kakih 75 milijonov let. To so ugotovili znanstveniki, ki so sodelovali pri mednarodni paleontološki raziskavi in med katerimi so tudi predstavniki Mednarodnega centra za teoretsko fiziko (ICTP) Abdus Salam iz Grljana in bazovskega sinhrotrona Elettra. Rezultate so objavili v prestižni znanstveni reviji Nature.
Tržaški znanstveni ustanovi sta namreč dali pomemben doprinos k odkritju, pri katerem imata velike zasluge še Muzej znanosti iz Trenta in center Fermi iz Rima. Predmet raziskave je bil fosil majhnega plazilca Megachirella wachtleri, kuščarja, ki so ga bili pred skoraj dvajsetimi leti odkrili v Dolomitih na Tridentinskem-Južnem Tirolskem, kjer je živel približno 240 milijonov let od tega, za znanstvenike pa je predstavljal zagonetko, saj fosila niso mogli ločiti od kamnite gmote, v katero je bil vkleščen. Zato je na pomoč priskočila tehnologija: v multidisciplinarnem laboratoriju centra ICTP so s sodelovanjem sinhrotrona analizirali fosil kuščarja s pomočjo računalniške rentgenske mikrotomografije. Gre za tehniko, ki je podobna tisti, ki jo uporabljajo v bolnišnicah, vendar z dodatno prednostjo, da lahko proizvede natančen virtualni tridimenzionalni model tako zunanjosti kot notranjosti primerka, prav tako omogoča virtualno ločevanje različnih komponent, v tem primeru okostja od kamnite gmote.
Zahvaljujoč se tridimenzionalni rekonstrukciji in analizi DNK-ja so tako sodelujoči pri projektu prišli do zaključka, da je Megachirella wachtleri najstarejši kuščar na svetu in da izvor luskarjev, med katere uvrščamo kuščarje in kače, sega v čas izpred več kot 250 milijonov let, se pravi pred najglobljim masovnim izumrtjem v zgodovini.