Presunljive zgodbe iz džihada

Gabriele Del Grande je 36-letni toskanski bloger, režiser in pisatelj, ki se je z dušo in telesom posvetil pripovedovanju resničnih zgodb o migrantih in Bližnjem vzhodu. Zasnoval je in režiral nagrajeni film Io sto con la sposa, v sklopu bloga Fortress Europe zbira podatke o ljudeh, ki na čolnih plujejo iz severne Afrike v Evropo ter v morju umirajo, v svoji knjigi Dawla (v arabščini je to država) pa na podlagi pogovorov z nekdanjimi borci Islamske države (IS) opisuje manj poznane plati sirske vojne. Lani je med zbiranjem gradiva dva tedna prebil v turškem zaporu. Knjigo Dawla bo predstavil danes ob 18. uri v gledališču Miela v sklopu niza Razseljeni.
V svoji knjigi opisujete IS »od blizu«, preko pogovorov z nekdanjimi borci.
To ni reportaža. Gre za mešanico pripovednega novinarstva in geopolitike, v kateri je govor o Siriji v zadnjih 20 letih, tudi na podlagi pogovorov z nekdanjimi borci. Skratka, skušal sem združiti geopolitično ozadje z zgodbami posameznih likov, ki so v vojni sodelovali. Govor je tudi o obdobju pred letom 2011: glavni lik ni džihadist, ampak nasprotnik Asadovega režima, ki se leta 2005 znajde v sirskem zaporu. Tam se začne njegova pot, nato izbruhne vojna in vse ostalo ...
Zakaj so vaši sogovorniki pristopili k vojski IS?
Iz najrazličnejših razlogov. Knjiga opisuje dva nivoja: na eni strani je geopolitika s strategijami kaosa in destabilizacije, z vpletenostjo raznih tajnih služb, ki so omogočile preporod IS v Siriji. IS je namreč že obstajal v zasedenem Iraku, kjer so ga leta 2008 premagali, leta 2011 pa je spet vzniknil v Siriji. Na drugi strani so osebne zgodbe posameznikov, ki so prijeli za orožje. Eni iz ideološko-verskih razlogov, drugi zato, ker so morali v vojni izbrati neko stran, IS pa je dajal vtis močne in ideološko privlačne milice. To so recimo osebe brez verske izobrazbe, ki so radikalni islam spoznale šele med vojskovanjem. Potem so tu pustolovci in oportunisti, ki so se odpravili v kaos, da bi se po najkrajši poti prebili do oblasti in denarja.