Petek, 18 januar 2019
Iskanje

TKB še ni zaprašena zgodovina

8. jun. 2018 | 2:05
Dark Theme

Zgodba o finančnem zlomu nekdanje Tržaške kreditne banke in vlogi le-te pri nudenju kapitala nastajajoči Kvarner banki na Hrvaškem ne predstavlja zaprašene zgodovine, vsaj v Sloveniji ne, saj je zamejski del nekdanjega organiziranega gospodarstva oz. finančništva imel oz. ima pomembno vlogo tudi v zvezi z nastankom 4,5 milijarde evrov velike bančne luknje v Sloveniji. Tako meni slovenski ekonomist Rado Pezdir, član komisije slovenskega parlamenta, ki raziskuje bančno luknjo. Pezdir je bil 7. junija glavni gost javne razprave, ki jo je v Peterlinovi dvorani v Trstu revija Mladika priredila o bančnih luknjah v zamejstvu in matici, potem ko je v svoji zadnji številki objavila daljši prispevek o nastanku Kvarner banke, za ustanovitev katere je kapital nudila bivša TKB s finančno družbo Safti. V okviru podjetij oz. družb, ki se pojavljajo v zgodbi Kvarner banke, stalno prihaja na dan lik Vita Svetine, bivšega direktorja TKB, ki je po Pezdirjevih ugotovitvah del širše zgodbe, katere protagonistka je Nova Ljubljanska banka. Gre za to, da je NLB za prihod na trge, kamor ni imela vstopa, naprej poslala TKB oz. krog, kjer sta poleg Svetine imela pomembno vlogo tudi Darij Cupin in Suadam Kapić, za vsem tem pa je stala skupina okoli bivšega predsednika Republike Slovenije in nekdanjega prvega moža Zveze komunistov Slovenije Milana Kučana. Nominalna skrb za manjšino in slovenski jezik pa je bila dimna zavesa, za katero sta TKB in Safti naredili marsikaj, po zlomu TKB pa je celotna grupacija šla v novo finančno družbo KB 1909, ki je zdaj v likvidaciji, to pa je še hujša zgodba, saj so ogrožene nepremičnine slovenske manjšine, je dejal gost in dodal, da je treba razmisliti o tem, kolikokrat ta ekipa lahko še pobegne z izgovorom, da skrbi za manjšino ter slovensko kulturo in jezik.
Pezdir se je dotaknil sistema vzporedne ekonomije oz. vzporednega bančništva, ki ga je v času socialistične Jugoslavije oz. Slovenije razvil Niko Kavčič, funkcionar takratne tajne službe in v katerem so bili zamejski krogi pomemben del, v razpravo pa je posegel tudi upokojeni novinarski kolega Primorskega dnevnika in avtor knjige Polom, posvečene TKB, Vojmir Tavčar. Njega je med drugim presenetil molk in nezanimanje ljudi za zgodbo o polomu TKB, kar si je razlagal s tem, da gre za bolečo rano. Banke kljub težavam nihče ni hotel rešiti, odziva ni bilo niti iz Slovenije, pri čemer je Tavčar omenil tako NLB kot slovensko vlado, ki ji je takrat predsedoval Janez Drnovšek. K temu pa je svoje dodal na večeru prisoten publicist Igor Omerza, ki se je skliceval na izpoved, ki mu jo je po njegovih besedah dal sam Niko Kavčič, češ da je bil polom TKB odvisen od tega, da Kučan ni pravočasno zamenjal Svetine. Vsekakor je napačno misliti, da je bil sistem vzporedne ekonomije pozitiven, saj se je s tem ukvarjala tajna policija Udba oz. Služba državne varnosti in posledično so se vključili tudi kriminalni elementi, je dejal Omerza.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Ste letos bogatejši kot lani?

3. jan. 2019 | 16:29
Da
Ne
Približno enako
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo