Perspektive uporabe Narodnega doma

V zvezi z vračanjem tržaškega Narodnega doma v Ul. Filzi v uporabo ustanovam slovenske narodne skupnosti smo trenutno na mrtvi točki. Danes, 13. julija 2018, 98 let po požigu in dobrih 17 let po izglasovanju državnega zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001, ki v svojem 19. členu določa vselitev slovenskih (in italijanskih) kulturnih in znanstvenih inštitucij na podlagi konvencije med Deželo Furlanijo Julijsko krajino in Univerzo v Trstu, deluje v stavbi le Odsek za mlade bralce pri Narodni in študijski knjižnici, selitve naših najpomembnejših ustanov pa še ni na vidiku, čeprav bi delovanje v Narodnem domu omogočilo krepitev razvijanja njihovih dejavnosti.
To je vtis, ki si ga človek ustvari v pogovoru s poznavalci aspektov o vračanju nepremičnin in predstavniki nekaterih osrednjih kulturnih ustanov: vodjo pravne posvetovalnice pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi Liviom Semoličem, ki problematiki narodnih domov sledi že od vsega začetka, ter predsednicama Narodne in študijske knjižnice, Marizo Škerk in Mileno Padovan. Pred nedavnimi deželnimi volitvami in zamenjavo deželne vlade je prišlo do zelo konkretnih pogovorov, da bi preverili vse aspekte selitve oddelka za pravne in jezikovne vede, tolmačenje in prevajanje iz stavbe v Ul. Filzi ter določitve nove stavbe, v katero bi se vselil oddelek. Medtem je novembra lani takratni italijanski zunanji minister Angelino Alfano slovenskemu kolegu Karlu Erjavcu zagotovil, da bo italijanska vlada do leta 2020 poskrbela za vrnitev in obnovo stavbe v smislu črke in duha zaščitnega zakona. Od Italije in Slovenije se zdaj pričakuje podpis dokumenta, po katerem bi vladi sprožili postopek, vendar rektor tržaške univerze Maurizio Fermeglia od države doslej ni prejel nobenega sporočila, enako velja za novo deželno vlado.
Kot je povedala nova predsednica NŠK Mariza Škerk, bi se v Narodni dom preselila glavnina dejavnosti knjižnice, ki zdaj poteka v Ul. sv. Frančiška, prav tako bi tam še naprej deloval Odsek za mlade bralce, medtem ko bi se Odsek za zgodovino preselil v Narodni dom pri Sv. Ivanu. Od selitve si v NŠK obetajo spričo lokacije v središču mesta in večjih prostorov krepitev razvoja dejavnosti. Enako velja za Glasbeno matico, ki bi, kot pravi predsednica Milena Padovan, v Narodni dom preselila vse dejavnosti, ki zdaj potekajo na sedežu v Rojanu, kjer prostori niso najbolj primerni.