VREME
DANES
Sobota, 01 avgust 2026
Iskanje

Alessandro Marzo Magno prejemnik literarne nagrade FJK

Po besedah žirije letošnji zmagovalec slovi po natančnem zgodovinskem raziskovanju, hkrati pa zna arhivske dokumente preoblikovati v živahno in berljivo pripoved

Trst |
1. avg. 2026 | 10:40
Dark Theme

»Marano Lagunare je bil nekoč popek sveta,« pravi novinar in zgodovinar Alessandro Marzo Magno, ki je bil včeraj razglašen za zmagovalca sedme izvedbe literarne nagrade Furlanije - Julijske krajine z naslovom Il racconto dei luoghi e del tempo (Pripoved o krajih in časih). Razglasitev se je odvijala v dvorani Predonzani, v prostorih palače deželne vlade v Trstu.

Priznanje podeljuje Dežela Furlanija - Julijska krajina v sodelovanju s fundacijo Pordenonelegge.it. Doslej so jo prejeli Valerio Massimo Manfredi, Melania Mazzucco, Giuseppe Lupo in drugi priznani pisatelji, ki so v svojih delih opisali Oglej, Videm, Trst, obmejni prostor med Gorico in Novo Gorico ter Pordenon. Slednji bo namreč naslednje leto italijanska prestolnica kulture.

Marzo Magno bo nagrado uradno prejel 19. septembra na knjižnem festivalu Pordenonelegge, kjer bo predstavil zmagovalni roman Quando Marano era l’ombelico del mondo (Ko je bil Marano popek sveta), ki bo izšel pri založbi Italo Svevo.

O manj poznanem kraju

Po besedah žirije letošnji zmagovalec slovi po natančnem zgodovinskem raziskovanju, hkrati pa zna arhivske dokumente preoblikovati v živahno in berljivo pripoved. Tokrat se je posvetil obdobju med letoma 1542 in 1543, ko je bil Marano Lagunare zaradi sporov med Beneško republiko, Habsburžani, Francijo in Katoliško cerkvijo pomembna strateška točka severnega Jadrana. »Marano sem poznal predvsem kot kraj, kjer so odlične ribje restavracije,« je v spletnem nagovoru z nasmehom povedal Marzo Magno. Šele raziskovanje arhivov v Benetkah in preučevanje zgodovinskih virov sta mu razkrila, kako bogato preteklost skriva ta kraj.

Posebej ga je pritegnila zgodba otočka Svetega Petra, kjer so se Benečani in cesarski podložniki desetletja simbolično spopadali za pravico do maševanja ob prazniku zavetnika. »Nikoli ni prišlo do nasilja, a prav ta spor veliko pove o odnosih med velikimi silami tistega časa,« je dejal letošnji nagrajenec.

Podpredsednik deželne vlade in odbornik za kulturo Mario Anzil je poudaril, da nagrada že vrsto let osvetljuje manj znane zgodbe obmejnega prostora in krepi občutek pripadnosti skupni kulturni dediščini. Predsednik fundacije Pordenonelegge.it Michelangelo Agrusti pa je izpostavil, da nagrada spodbuja odkrivanje krajev, ki jih pogosto spregledamo.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava