Asfalta in cementa ne manjka

Če bi se tu mudili pred slabimi petdesetimi leti, bi oči videle le gozd, polja in vinograde. Stanovanjski bloki so na Judovcu (v italijanščini Altura) začeli rasti v 70. letih, ko se je pod katinarskim hribom, ob nekdanjih starejših slovenskih naseljih Kolonkovcu in Rovtah razvijal povsem nov naselitveni predel. Čeprav tu danes živi približno 3400 ljudi, se zdi, kakor bi snovalec nove četrti z leti pozabil na svoj začetni načrt, postopoma pa je začel spomin bledeti še ostalim prebivalcem mesta.

BREZ ENE SAME TRGOVINE

Socialna stiska je doma zlasti v zgornjem delu naselja, kjer se raztezajo ljudska stanovanja družbe Ater. Kdor ne stanuje na Judovcu, pravzaprav nima razloga, da bi zataval na ta konec, izjema so le uporabniki občinskega bazena in stranke, ki so namenjene v lekarno. Že nekaj let tu ne deluje več nobena trgovina, javnih lokalov ni, prav tako ni nobenega drugega namensko urejenega kotička, kjer bi se ljudje lahko srečevali.

Samo asfalt in cement sta tu v izobilju. Območje prečka nadvoz, načrtujejo pa še nov cestni priključek, ki bi hitro cesto povezoval s katinarskim kardiološkim središčem. V bistvu gre za prometno ureditev, ki naj bi bolje ustrezala načrtovani širitvi bolnišnice na Katinari. Socialno vprašanje se skratka prepleta z okoljskim. Sindikat upokojencev Spi Cgil in Odbor za zaščito katinarskega gozdiča sta zato sklenila zavezništvo, s katerim hočeta prebivalcem zagotoviti boljšo prihodnost. Skupaj sta že priredila srečanje s krajani, načrtujejo še druga, snujeta pa tudi dokument za obnovo in urbano regeneracijo zapuščene četrti.

Stefano Borini (Spi Cgil) in Paolo Radivo (Odbor za zaščito katinarskega gozdiča) sta nam na terenu pokazala, zakaj vsakdan tu ni več vzdržen.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.