Sreda, 27 september 2023
Iskanje

»Avgust Černigoj, konstruktivist« in edini Slovenec na Bauhausu

Ob stoletnici ustanovitve avantgardne šole Bauhaus v Kosovelovi spominski sobi pogovor s Francom Vecchietom

18. nov. 2019 | 12:14
Dark Theme

»Avgust Černigoj, konstruktivist« – tako se je tržaški umetnik predstavljal ljudem, ko jih je prvič srečal. Bil je edini Slovenec, ki ga zasledimo v seznamu učencev znamenite avantgardne šole Bauhaus. Slednjo je pred stotimi leti v Weimarju ustanovil arhitekt Walter Gropius in ob okrogli obletnici so v sežanski Kosovelovi spominski sobi priredili srečanje s tržaškim umetnikom Francom Vecchietom, s katerim se je pogovarjala Mateja Kralj. Njegovo zanimanje za Bauhaus je povezano tudi z dolgoletnim druženjem z Avgustom Černigojem, ki je Vecchietu bil najprej učitelj, kasneje pa tudi prijatelj.

Ni povsem jasno, koliko časa je Černigoj, od smrti katerega je včeraj minilo natanko 34 let,obiskoval Bauhaus: nekateri pravijo, da je v Weimarju preživel semester, drugi mislijo, da celo leto, obstajajo tudi mnenja, da se je na šoli zadržal samo štiri dni. A to navsezadnje sploh ni poglavitnega pomena, sta si bila edina Franco Vecchiet in Mateja Kralj, saj je ničkoliko dokazov za to, da je na Bauhausu vase vsrkal ogromno avantgardističnega oz. konstruktivističnega znanja.

Na šoli so poučevali najznamenitejši umetniki in arhitekti iz tistega časa, med njimi so bili Vasilij Kandinski, Paul Klee, Johannes Itten, Laszlo Moholy-Nagy, Oskar Schlemmer, Mies van der Rohe, Marcel Breuer in še bi lahko naštevali. Čeprav je šola Bauhaus delovala samo 14 let (sprva v Weimarju, nato v Dessauu, nazadnje pa v Berlinu), jo lahko upravičeno označimo za zibel sodobnega oblikovanja, saj semena, ki so jih takrat zasejali, klijejo še danes. Odklanjali so salonsko, dekorativno umetnost in zagovarjali, da mora biti estetika komplementarna uporabnosti: na teh temeljih so nastali predmeti, ki danes mogoče ne zgledajo ne vem kaj, a so bili za začetek 20. stoletja revolucionarni, je povedal Vecchiet.

Gropius je šolo Bauhaus zasnoval zelo napredno, saj je že od prvega leta omogočil, da so jo obiskovale tudi ženske, kar je bilo za tiste čase vse prej kot običajno. Zatrdil je, da med ženskim in moškim spolom ne sme biti nikakršnih razlik. Ženske so šolo dejansko obiskovale, toda kljub deklarativni enakopravnosti so jih usmerjali v predmete, kot so bili izdelovanje tapiserij in keramičnih predmetov. Tudi sam pouk je bil inovativno zastavljen, je povedalVecchiet, nedvomno pa so kreativnost spodbujali še različni pogledi profesorjev, katerih mnenja so se večkrat kresala. Černigoj je Vecchietu pripovedoval, kako se Kandinski in Klee nista marala, o čemer je pričal tudi prizor,ko je prvi za drugim tekel s pištolo v rokah ter kričal »Ubil te bom!«

»Černigoj je svoje življenje dojemal kot nekakšen avantgardistični performans. Zanj je umetnost bila kot vera,« je povedal Vecchiet in naštel več dokazov za to. Začenši z dejstvom, da si je ime Avgust nadel sam, po rimskem cesarju. »To sem izvedel precej pozno. Sprehajala sva se po mestu in nekdo ga je na ulici pozdravil – ciao, Franc! Odzdravil je in vprašal sem ga, zakaj se je odzval, če pozdrav ni bil namenjen njemu. Šele takrat mi je povedal, da sva v resnici soimenjaka.«

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava