Biosferna območja za zaščito okolja

Praznovanje sv. Martina na Proseku se je začelo že popoldne s posvetom z naslovom Od Miramara do Alp: pripovedi o vzdržnosti Unescovih biosfernih rezervatov, ki ga je organiziral Miramarski morski rezervat. Po institucionalnih pozdravih tržaške podžupanje Serene Tonel, devinsko-nabrežinskega župana Igorja Gabrovca in odgovornega na centralnem uradu za gozdarske dejavnosti, ribolov in biodiverziteto Pierpaola Zanchettija je moderator dogodka Saul Ciriaco mikrofon v Domu prosekarja predajal povabljenim govorcem. Ti so iz svojih izkušenj spregovorili o biosfernih območjih in našem okolju, ki ga čaka še veliko izzivov za to, da bi se trajnostno razvijalo.

Najprej je spregovoril gostitelj, predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Pavel Vidoni, ki se je ozrl na to, kako so na tem območju živeli naši predniki. Prosek in Kontovel sta namreč živela od obdelovanja zemlje, Kontovelci in Kržani pa so bili znani ribiči. To delo ni bilo dobičkonosno, tako da se je z leti bolj ali manj izgubilo. Zdaj se mladi spet obračajo k temu, začeli so ponovno pridelovati avtohtono vinsko sorto glero. Kot dobro prakso je Vidoni izpostavil počasni turizem. Vidoni je prepričan, da se lahko prav s to panogo ustvarijo nove zaposlitvene možnosti.

KAJ SO BIOSFERNI REZERVATI

Direktor Miramarskega naravnega rezervata Maurizio Spoto je predstavil, kako so nastali biosferni rezervati MAB. O njih se je pri Unescu govorilo že v 70. letih, saj je bilo potrebno najti harmonijo med človekom in naravo. Teh rezervatov je na svetu 738, v Italiji pa 20. V miramarskem rezervatu so pripravili razvojni načrt, in sicer preko koordinacijskega omizja. Z njim so pripravili več kot 50 projektov, s katerimi želijo dosegati specifične cilje, in sicer ohranjanje okolja, trajnostni razvoj in logistično upravljanje. Poleg tega se ukvarjajo z dejavnostmi za otroke in počasnim turizmom, je še razložil Spoto.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.