Nedelja, 03 marec 2024
Iskanje

Čarobne poti tržaškega podzemlja

Jamarsko društvo Adriatica je na kongresu v dvorani Luttazzi predstavilo zadnja odkritja prostovoljcev, ki so se več let posvečali čiščenju in odmašitvi kanalov pod Sv. Ivanom

Trst |
27. nov. 2023 | 7:33
Dark Theme

Človek od vedno raziskuje podzemlje v znanstvene, turistične ali druge namene. Premika se v naravnih votlinah ter preučuje umetne prehode, ki jih je sam izdelal. Tržačani seveda niso izjema, kot dokazujejo raziskave številnih prostovoljcev, jamarjev in drugih raziskovalcev, ki si želijo globljega spoznavanja ozemlja. V ta namen je jamarsko društvo Adriatica - SAS priredilo v soboto v dvorani Luttazzi posvet o vodovodih in drugih umetnih podzemnih votlin, s posebnim ozirom na terezijanski vodovod.

Tržaška podzemna votlina Secker (S. MASE’)
Tržaška podzemna votlina Secker (S. MASE’)

Za vodo in za vojno

Pod naselji se običajno nahajajo pravi podzemni svetovi, ki jih je človek umetno izdelal v verske, vojne ali druge namene. V Furlaniji - Julijski krajini je registriranih 1076 podzemnih votlin, od katerih 250 se nahaja pod Trstom in tržaškim predmestjem. Gre za zaklonišča in druge prostore povezane z vojnim časom. Med najbolj znanimi so tuneli Kleine Berlin, ki so med drugim postali prizorišče kulturnih dogodkov in turističnih sprejemov. Veliko bolj številne pa so zgradbe namenjene napeljavi in odtoku vode. Vsa naselja nastajajo običajno ob izviru in se s časom ter po potrebi povezujejo z drugimi vodnimi viri. »V Trstu je nekoč deloval rimski vodovod, nato pa se je razširila navada črpanja vode iz jaškov, ki je trajala najmanj tisoč let. Mesto je bilo polno vodnjakov, ki so iz spodnjih jaškov oskrbovali površino,« je povedal Paolo Guglia iz društva SAS, »v 18. in 19. stoletju jih je bilo do 5000, danes jih je zelo malo. Znan je jašek z vodnjakov Tor Cucherna. Kraški vodnjaki pa nimajo jaška. Služili so kot cisterne, ki jih je občina občasno polnila.« Kasneje, je še povedal, se je razširila uporaba večjih zaprtih vodnjakov, ki so jih imenovali »fontanoni«, iz katerih so si prebivalci točili pitno vodo. Kmalu pa se je pojavila potreba po dobavi večje količine vode. Okrog leta 1750 so se tako zaključila dela za ureditev Terezijanskega vodovoda, ki je danes predmet raziskav. Po njem so nastali nabrežinski vodovod in drugi začasni vodovodi. Trst oskrbuje danes vodovod Randaccio, ki so ga dogradili leta 1929 ter večkrat razširili in posodobili. »Pot po podzemlju so medtem uredili tudi za odpadne vode, ko je leta 1930 nastala prva tržaška kanalizacija,« je še povedal Guglia.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava