Devinski park miru bo kraj srečevanja skupnosti

Kraj za umik pred vročino, branje, srečevanje, rekreacijo in v prihodnje tudi skupno vrtnarjenje. Takšen naj bi postal Park miru Ples, ki so ga v nedeljo slovesno odprli na nekdaj zaraščenem zemljišču za bivšim hotelom Ples v Devinu. Njegovo ureditev je financiral nekdanji dijak, Kanadčan Darren Houston, ki je v Devinu maturiral pred štiridesetimi leti. S svojo donacijo je želel nekaj vrniti kraju, ki je bil dve leti njegov dom in h kateremu se redno vrača.

Slovesnost je odprl šolski pevski zbor s tržaško ljudsko Marinaresca, nato pa je novi rektor zavoda Marco Gemelli spomnil, da je bila šola ob ustanovitvi leta 1982 namenoma umeščena prav v vas. Želja je bila, da bi Devin postal sestavni del vzgoje mladih za mir, še zlasti zato, ker gre za prostor, ki pozna posledice vojn, meja in političnih napetosti. »Dijaki razvijejo posebno naklonjenost in hvaležnost do vasi. Tudi to, kar se naučijo od kraja in njegovih ljudi, je del njihovega izobraževanja,« je povzel.

Podobno je pomen novega prostora poudaril župan Občine Devin - Nabrežina Igor Gabrovec. Spomnil je na več tisoč mladih, ki so se iz Devina razšli po svetu, ter poudaril, da je prav sposobnost skupnega življenja ljudi različnih jezikov, veroizpovedi, kultur in političnih prepričanj eden najdragocenejših naukov, ki jih lahko ponudi Zavod združenega sveta. Ob tem je opozoril tudi, da bo moral park, ki so ga uredili devinski jusarji pod vodstvom Vladimirja Mervica, ostati skupna odgovornost. Vsi bodo morali skrbeti za zelene površine, klopi in naprave za vadbo na prostem, je dejal Gabrovec.

Poseben element parka predstavlja Pot miru, tlakovana z belim nabrežinskim kamnom. Posamezne kamnite plošče je mogoče simbolno kupiti in nanje vklesati ime, posvetilo ali mirovniško sporočilo. Eno od njih je še pred odprtjem »posvojil« nekdanji palestinski dijak Mohamed Abdul, ki je v 80. letih prejšnjega stoletja v Devin prišel iz begunskega taborišča v Libanonu. Ploščo je posvetil sedanjemu dijaku iz Izraela, ki se je isto jutro odločil za pogumen korak. Med srečanjem, na katerem so se dijaki različnih generacij spraševali, kaj lahko posameznik danes naredi za mir, je napovedal, da se po vrnitvi v Izrael ne namerava pridružiti vojski, čeprav ga zaradi zavrnitve služenja čaka zaporna kazen.