Več kot 30 fotografij večjega formata krasi od srede obe razstavni veži Kulturnega doma v Gorici. Gre za razstavo Od barja do morja, katere avtor je fotograf Mladen Franko iz Solkana. Kot pove že sam naslov, je razstava usmerjena v ovekovečenje narave, ki ji svoj čar daje tudi prisotnost živih bitij, v tem primeru divjih živali, zlasti še ptic. V prikazu je torej mogoče zaznati minevanje časa na Ljubljanskem barju, od prvih jutranjih meglic do nevihtnih pojavov in spokojnih prizorov narave. Pripoved se zaključi v Sečoveljskih solinah.
Srečanja s fotografom Mladenom Frankom se je udeležilo veliko ljubiteljev krajinske fotografije z obeh strani meje. Navzoče je uvodoma pozdravil predsednik goriškega hrama kulture Igor Komel, ki je izpostavil, da je to prva javna razstava Mladena Franka, kateremu se je zahvalil, da je zanjo izbral prav galerijo Kulturnega doma. Pri tem je dodal, da si goriška ustanova prizadeva predstaviti in ovrednotiti zlasti krajevne umetnike ter poskuša s projekti čezmejnega značaja prispevati k boljšemu spoznavanju ljudi z obeh strani meje. V nadaljevanju je pozdravil tudi podžupan Mestne občine Nova Gorica, Tomaž Horvat, ki je podčrtal pomen čezmejnega sodelovanja, ki naj se s polno paro nadaljuje tudi po letu 2025.
Prefinjen opazovalec
O avtorju razstave sta spregovorila fotograf Miha Godec v slovenščini ter pisatelj in novinar Andrea Bellavite v italijanščini. Oba sta Franka označila za prefinjenega opazovalca narave, ki s pozornostjo in veliko mero potrpežljivosti uspe gledalcu približati, kar je očem prikrito. Vidi se, sta nadaljevala govornika, da je solkanski ljubiteljski fotograf oboževalec narave in vsega tega, kar nam naravno okolje nudi. V svoj aparat je ujel neponovljive trenutke, ki jih je ovekovečil s kombinacijo rastlinskega in živalskega sveta ter z dodatkom vremenskih pojavov. Pristavila sta še, da je profesor Franko znanstvenik s področja kemije, njegovo znanje pa se odraža tudi v njegovi fotografijah. Poudarila sta tudi, da postavljena razstava predstavlja nekak klic k varovanju naravnega okolja, kajti šele ob okoljskih katastrofah – ko voda ni več pitna, ko ribe pomrejo, gozdovi pogorijo ali neurja uničijo pridelke – se zavemo, da je naše preživetje neločljivo povezano z zdravim okoljem. Umetnost ima med drugim tudi vlogo, da v nas vzbudi občutek dolžnosti do varovanja prirode.
Na koncu je pred mikrofon stopil še Franko, ki se je zahvalil Kulturnemu domu za pozornost ter obrazložil lastno videnje okolja, ki ga predstavljajo Ljubljansko barje in obmorski kraji. Dodal je, da se okolje spreminja po naravni poti, za marsikaj pa smo krivi tudi ljudje, ki k tem spremembam prispevamo z intenzivnim kmetovanjem, industrijo in prometom.