Če je nacifašizem ljudem brisal imena in jih spreminjal v številke, jim danes male medeninaste kocke, tlakovci spomina vsaj delno vračajo dostojanstvo in jih idejno vračajo tja, kamor se živi niso več vrnili, tja, kjer so jih domači zaman čakali in kjer bodo tako za vedno živeli zasidrani v naš vsakdan. V vaseh devinsko-nabrežinske občine so jih danes v tla postavili novih šest, v trajen spomin na Josipa Ščinkovca, Alfonza Lebana, Alberta Grudna, Josipa Šušteršiča, Marijo Legiša in Terezo Tomšič Bronzin. Druži jih ista usoda – vsi so bili žrtve koncentracijskih taborišč in vsi so danes krik zavesti ob vsakem našem koraku: ne smemo pozabiti, kaj se je dogajalo in se ne sme ponoviti.
Imena teh, ki so v taboriščih pretrpeli najhujše gorje, ne bodo tonila v pozabo, je v imenu organizatorjev pri štirih postojankah, v Nabrežini, Prečniku, Sesljanu in Devinu, spomnila Elena Legiša, pa čeprav se od tega človeštvo ničesar ni naučilo. »Italija raje vloži 800 milijard evrov v oboroževanje kot v zdravstvo, šolstvo ali socialo, pa tudi genocid, ki se dogaja v Gazi, je znak, da nismo na pravi poti.«
Župan Igor Gabrovec je zbranim v Devinu dejal, da je postavitev novih spotikavcev poziv vsem nam, da ohranjamo živ spomin ter zavezanost boju proti vsaki obliki sovraštva in diskriminacije. Pozval je k razmisleku o pomenu spomina, enotnosti in strpnosti, za družbo, ki bo gojila spoštovanje in sprejemanje. Pri ostalih postojankah je Gabrovca nadomestil odbornik Lorenzo Corigliano, ki so se mu pridružili nekateri občinski svetnik ter deželni svetnik Marko Pisani.
Julija Cante, Sandi Paulina in Sara Komar so prebrali nekaj verzov, tudi tiste Iga Grudna, ki je bil zaprt v fašističnih taboriščih v Viscu, Chiusanuovi pri Padovi in na Rabu. Slišali smo partizanske pesmi, ki jih je zapela Zora Černic ob harmonikarski spremljavi Aljoše Sakside, v Devinu pa so nastopili pevci zbora Fantje izpod Grmade pod vodstvom Matjaža Zobca Slame.