Kako so živele škedenjske ženske

V Škednju so se v soboto vrnili v preteklost in se za trenutek spomnili, kako so na vasi živeli v prejšnjem stoletju. V Domu Jakoba Ukmarja so namreč v sodelovanju z Radijskim odrom in Radiem Trst A predstavili radijsko dramatizacijo zbirke črtic Škedenjska ženska, ki je izšla pred 21 leti izpod peresa domačinke Marghet Mazzoni.

Prijeten večer so uvedli s predvajanjem zvočne črtice Škedenj. Odbornik Škedenjskega kulturnega društva Boris Stopar je razložil, da so jih v društvu nagovorile besede pokojnega duhovnika Dušana Jakomina, ki je v spremno besedo knjige napisal, da je avtorica z njo omogočila vpogled v zgodovino Škednja. S tem projektom pa so si želeli, da bi lahko tudi širša publika spoznala zgodovino vasi, saj bodo črtice, v slovenski dramatizaciji, predvajali tudi po Radiu Trst A, tako v slovenščini kot italijanščini pa bodo obogatile tudi krajevni Etnografski muzej.

Na večeru je spregovorila hčerka pokojne avtorice Marina Coccolo, ki je opisala, kako se je mama lotila dela. Urednica na Radiu Trst A Suzi Bandi je dejala, da skozi branje začutiš ženske v tistem času in glede na to, da pripoveduje o kruharici, tudi vonj kruha.

Umetniška vodja Radijskega odra Manica Maver, ki je režirala dramatizacijo črtic, je sicer razložila, da je to interpretativno branje, »saj bi z dramatizacijo besedilo izgubilo toplino pripovedovalke«.

Večer je s pevskimi vložki popestrila glasbena skupina Elinor iz Maribora.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.