Kam je izginil fašistični spomenik?

Osemdeset let je sprehajalce na pobočju pod Globojnerjem spremljal mrki pomnik na preteklost. Leta 1945 so partizani na poti v Trst razstrelili spomenik, ki so ga šest let prej na tamkajšnje sedlo postavili fašisti. Tekst je spominjal na Avgustove legionarje, ki so v novo kolonijo prinesli rimskega orla. Ogromni kamniti pravokotnik pa je nepričakovano izginil.

Padričarji so v preteklih tednih opazili, da spomenika, ki je desetletja zapuščen ležal na območju v lasti krajevne gozdne zadruge, preprosto ni več. Ljudi in institucij, ki bi se lotilo takšnega projekta, ni na pretek. Informacije smo poiskali pri tržaškem županu. »Odstranili smo ga,« je potrdil Roberto Dipiazza in v pogovoru pojasnil, da ga je danes pokojni domačin že pred dvema desetletjema pozval, naj spomenik premakne. »Tam je bil osemdeset let,« je pristavil župan, ki je na kamniti blok ponovno naletel lani v zgodni jeseni med sprehodom po Cesti za Dražco, kot jo imenujejo Padričarji. Ta je bila ob koncu druge svetovne vojne v izrazito boljšem stanju, prav po tej poti so se proti Trstu pomaknili partizanski tanki. Vse druge poti v mesto so bile polne min.

Pomena te poti so se, pred partizani, zavedali tudi fašisti, ki so leta 1939 postavili spomenik kolonizaciji Trsta za časa rimskega cesarstva. Tamkajšnja starorimska cesta je povezovala Trst z zaledjem, a tudi s širšim svetom. Na nove ceste v smeri Opčin, Proseka ali sploh na Obalno cesto je bilo potrebno čakati še tisočletja. »Preko tega prelaza nad Štivansko dolino, iz kamna katere kapljajo svete vode Timave, so Avgustovi legionarji z železom prebili živi kamen in odprli to cesto, ki je v Trst, ki je postal kolonija pod ustanoviteljem cesarstva, ponesla rimske orle,« so vklesali v kamen z značilno fašistično pisavo. Seveda je v boku spomenika jasno prepoznaven liktorski snop.

Postavlja pa se vprašanje, kam zdaj s spomenikom.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.