Na proslavi 115-letnice SPDT je bil drugi del večera posvečen predstavitvi knjige Vojka Slavca Od Glinščice do Triglava, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in vsebuje 20 poglavij o pohodih in vzponih, ki jih je avtor opravil v mlajših letih, ter o srečevanjih bodisi z živalmi kot z nosači in oskrbniki koč.
Vojko Slavec je zvest vodilu pokojnega vrhunskega slovenskega alpinista Nejca Zaplotnika, da ni pomemben toliko cilj, ampak pot, saj, če iščeš cilj, boš ostal prazen, ko ga dosežeš, medtem ko če iščeš pot, boš cilj nosil vedno v sebi. Kot je dejal v krajšem pogovoru za naš dnevnik, je to vodilo tudi zapisal v knjigo, v kateri najdemo ne toliko vzpone na vrhove, kolikor predvsem razmišljanja in srečanja, vsaka od dvajsetih opisanih zgodb pa ima svojo idiličnost in valenco ter globlji pomen.
Kaj vas je vodilo k pisanju?
Dejstvo, da me je predsednica planinskega društva Marinka Pertot pred letom dni vprašala, kdo je bil med našimi člani večkrat na Triglavu, ker bi na Primorskem dnevniku želeli intervju ob 240-letnici prvega vzpona na Triglav. To je bil začetek te zgodbe, ker s tem, da me je Marinka zaprosila za ta intervju v dnevniku, sem potem razmišljal, s kom, kdaj in po kateri poti sem se povzpel na Triglav. Potem so se mi tako jasno prikazali pred očmi ne samo tisti vzponi, ampak tridesetletno planinsko delovanje, da sem si iz dneva v dan kar zapisoval vse te vzpone.
Kaj torej najdemo v tej knjigi?
V knjigi najdemo ne toliko vzpone na vrhove, kolikor predvsem razmišljanja o naravi, srečanja z živalmi, pogovore z oskrbniki, z nekaterimi nosači. V knjigi je tudi cela vrsta kratkih flešev naših planincev in tudi neplanincev, ki pa sem jih v gorah srečal in o njih se mi je zdelo tudi, da se kaj napiše, da to njihovo delovanje ne gre v pozabo.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.