Ko je von Braunu čevlje izdeloval Kraševec ...

Prihodnjega 22. januarja bo v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu že sedmi posvet z naslovom Sobivati z Auschwitzem in podnaslovom Spomin pod varstvom, ki ga ob prihajajočem dnevu spomina na holokavst ter ob 75-letnici konca druge svetovne vojne in osvoboditvi nacističnih taborišč prireja Univerza v Trstu v sodelovanju s Postajo Rogers in tržaškim Novinarskim krožkom.

Posvet, katerega udeležence bo preko video posnetka pozdravila tudi tržaška nogometašica Sara Gama, bo multidisciplinarnega značaja, saj bodo sodelovali vsi oddelki tržaške univerze. Cilj je spodbuditi aktiven spomin in razmislek tudi o sedanjem položaju, saj se vračajo stari miselni vzorci in pošasti iz preteklosti (podnaslov Spomin pod varstvom se nanaša na varstvo, ki je bilo dodeljeno dosmrtni senatorki in preživeli iz nacističnih taborišč Liliani Segre, ki je bila tarča žalitev in groženj), je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi na Postaji Rogers.

Spored bo oblikovalo veliko število raziskovalcev, docentov in tudi študentov tržaške univerze, vsakemu pa bo za oris njegove teme dodeljenih največ deset minut časa. Med prispevki bo tudi tisti o tržaškem čevljarju Colji, po rodu iz kraških Dutovelj, ki je bil v Trstu aretiran med neko racijo in deportiran v Nemčijo. Tam se je dejansko rešil s tem, da je izdeloval čevlje za znanega nemškega znanstvenika Wernherja von Brauna, načrtovalca raket V1 in V2 ter po vojni »oče« ameriškega vesoljskega programa, ki je višek dosegel z osvojitvijo Lune. Bil je vrhunski znanstvenik, a tudi odgovoren za smrt več tisoč deportirancev, ki so prisilno delali za nemško vojno industrijo, zato je tudi odtis stopala Neila Armstronga na Luni po mnenju pobudnikov posveta rdeč od krvi umrlih deportirancev.