Ko umor postane medijski spektakel

Poročanje o črni kroniki se je v zadnjih desetletjih zelo spremenilo. Zlasti ko se novica nanaša na umor, se medijski svet danes pretvori v ljudsko sodišče, kjer si vsakdo drzne obsoditi drugega, tudi če nima potrebnega znanja, da bi zločin analiziral. Vsem je pred očmi tržaški primer Liliane Resinovich, a tudi ponovno odprta preiskava o umoru v Garlascu pri Pavii.

Pri obeh je sodeloval tudi nekdanji poveljnik forenzičnega oddelka karabinjerjev RIS iz Parme Luciano Garofano, ki je z Simonejem Tuzzo, profesorjem kriminologije na Univerzi v Bologni, stopil na oder dvorane Luttazzi kot gost drugega festivala kriminologije Trieste True Crime. Z njima se je pogovarjala novinarka dnevnika Il Piccolo Laura Tonero.

Pred zakonom so vsi enaki ... pred kroniko pa ne. Niso vsi zločini enako zanimivi, ko pa so, postanejo za občinstvo prava srhljiva nadaljevanka, pri kateri si vsakdo lasti pravico do sojenja. To se dogaja, odkar je kronika prepotentno vstopila na prizorišče zločina. »Nekoč je stroka opravila svoje delo, ljudje pa so iz tiska in poročil prejemali informacije,« je dejala Tonero, »danes ni več tako«.

Najbolj priljubljeni so nerešeni primeri, »toda znanost in tehnologija sta v zadnjih letih popolnoma spremenili postopek preiskovanja kraja zločina. Zato bi bilo koristno, če bi v večjih mestih delovali posebni policijski oddelki, ki bi ponovno analizirali nerešene primere iz preteklosti. Marsikaterega bi verjetno danes rešili,« meni general in biolog Garofano. Spomnil je na primer Serene Mollicone, 18-letne dijakinje iz mesta Arce pri Frosinoneju. Njeno truplo z zvezanimi rokami in nogami ter s plastično vrečko na glavi so našli v gozdu. »Tako kot v preteklosti, tudi danes ne delamo čudežev,« je v soboto dejal Garofano, »preiskave so sicer bolj podrobne. Ostaja pa še ena velika hiba, ki se je ne moremo rešiti. To je kontaminacija kraja zločina pred prihodom forenzikov. Patrulje in reševalci pridejo prvi na kraj in njihova nujna in dragocena intervencija ima za prioriteto hitrost, ne pa natančnost.«

Tudi znanost ni nezmotljiva, sta v debati ugotavljala gosta, »pomembno pa je, da se pri preiskavi zanesemo na pridobljeno znanje in da ne zaidemo v hipotetično znanstveno analizo.«

Simone Tuzza je zaskrbljeno publiko pomiril s podatki: »Devetdeset odstotkov primerov zločinov uspešno preiščejo in zločince obsodijo. Vsako leto je manj umorov, čeprav se na prvi pogled iz medijskega poročanja zdi, da ima kronika dan za dnem več gradiva. Za vsak primer nastane nezdravo zanimanje.«

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.