Nos težko izigraš. Še pred vstopom v večji rastlinjak na Krasu je bilo jasno, kaj raste v njem. Christian, Stefano in Anna, ki so se povezali v družbo Med Bud (med je akronim za medical oz. zdravstveno, bud pa je v pogovornem jeziku cvet konoplje), gojijo v njem konopljo. Tako. Industrijsko konopljo oz. cannabis sativa.
Danes se namreč lahko vsak odloči za tovrstno gojenje, pod določenimi pogoji seveda. Med temi so nabava izključno certificiranih semenskih sort, ki so dovoljene po evropskih navodilih oz. so objavljene v Evropski sortni listi, in pa dobava listov ter cvetov konoplje farmacevtskim laboratorijem, ki so pooblaščeni s strani Italijanske agencije za zdravila (Aifa) za proizvodnjo farmacevtskih zdravilnih učinkovin (API - Active Pharmaceutical Ingredient). Resnici na ljubo ima ta posel iz leta v leto več privržencev – tudi pri nas se je marsikdo lotil gojenja konoplje. Samo nekaterim pa uspe ustvariti nekaj več.
»Začeli smo pred petimi leti v Miljah. Imeli smo manjši rastlinjak, neizmerno strast in ambiciozne sanje – hitro smo ugotovili, da si želimo veliko več, pravzaprav ponuditi hočemo veliko več,« je med 270 bujnimi rastlinami konoplje zaupal Christian, tržaški Slovenec, medtem ko je Stefano z nekaj pomočniki strigel in čistil konopljine cvetove oz. vršičke. Rastlinjak smo obiskali na začetku oktobra, ko je bil čas primeren za žetev, tako da so bili družbeniki vsak dan polno zasedeni v rastlinjaku.
OMAMNO-SLADEK VONJ
Povohaj, je namignil Christian in v rokah stisnil gost cvet. Razširil se je omamno-sladek vonj, ki je spominjal skoraj na tropske sadeže. »Specializirani smo v vonjavah, kakršne nudi narava, brez nobenih kemikalij, se pravi brez umetnih dodatkov. Stremimo za tem, da bi vonj, ki ga ima vsaka rastlina, še izostrili oz. povečali,« je svoja prizadevanja poudaril sogovornik. Država, je pojasnil, daje kmetovalcem na razpolago 47 različnih konopljinih semen – oni so med temi izbrali tri, za katera so ocenili, da so boljša od ostalih. »Iz leta v leto delamo torej izključno s temi tremi sortami zlasti zaradi njihovega vonja. Pri tem smo daleč najbolj pozorni na to, kako gojimo rastlino, torej na naraven, biološki in veganski način – v vazi, kajpak, tako da do potankosti vemo, kaj je v njej, saj zemljo sami pripravimo.«
Rastline v rastlinjaku so si bile na prvi pogled različne, zlasti zaradi barve in velikosti, Christian pa je pojasnil, da so večinoma sestre; njihovo seme je isto, različno pa reagirajo na naravne okoliščine in vplive. Bolj rdeč cvet je na primer kazal, da je rastlina občutila več mraza, je poučil. »Ko enkrat dozorijo, so si res podobne, vendar hkrati različne, kot teran in refošk, ki sta isto vino, pa vendar z različnimi značilnostmi, glede na to, če raste trta na Krasu ali pri morju. Tudi zato smo se odločili za gojenje konoplje na Krasu, kjer so noči hladnejše kakor na obali. V Miljah so rastline res lepše uspevale, vonj pa je bil veliko blažji, ker jih je vročina ‘skuhala’. Na Krasu se vonj veliko bolje ohrani.«
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.