Mačkolje se bodo spremenile v kraljestvo češenj

Zadnjo nedeljo v maju se Mačkolje, majhna breška vas na obronkih Istre, spremenijo v kraljestvo češenj, s tradicionalnim, že 63. Praznikom češenj. Letošnji praznik bo zaživel jutri, trajal pa bo vse do ponedeljka, 1. junija.

Praznik češenj predstavlja vrhunec delovanja Slovenskega prosvetnega društva Mačkolje. Po pestrem in raznolikem letnem delovanju društva gre ves trud odbornikov in članov v organizacijo tega priljubljenega vaškega dogodka. Ob tej priložnosti mlajši in starejši člani društva združijo moči in se marljivo pripravljajo na dogodek. Pri tem ne manjka možnosti za medsebojno povezovanje in prenašanje znanja prejšnjih generacij odbornikov ter predsednikov na mlade, ki bodo prevzeli vajeti društva.

Slovensko prosvetno društvo Mačkolje vabi obiskovalce, da se na vaškem prazniku ustavijo ob dobro založenih kioskih, domačem vinu in seveda ob sladkih češnjah. Jutri in v ponedeljek bodo kioski z jedmi na žaru odprti od 18. ure dalje, v soboto od 17. ure, v nedeljo pa že ob poldneva. Letošnja novost Praznika češenj je Košarica 1963 s pršutom, sirom, češnjami in pijačo. Tedanji odborniki in glavni pobudnik prireditve, domači župnik dr. Stanko Janežič, so si praznik zamislili kot druženje ob zobanju češenj, kozarcu domačega vina, narezka in domačega kruha. Tako bodo lahko obiskovalci okusili pristnost Prvega pomladnega praznika češenj leta 1963.

Vsak dan glasba v živo

Praznik češenj je tudi sinonim dobre glasbe in plesa z ansambli in skupinami v živo. Zaigrali bodo ansambel Rujni Muzikanti (jutri), skupina The Maff (v soboto), v nedeljo bo ples z ansamblom Kraški Muzikanti, v popoldanskih urah pa bo dogajanje popestrila še godba Vecia Trieste. V ponedeljek pa se bodo zvrstile kar tri skupine: Sama Žalost, The Lone Avenue in Keira.

Praznik češenj je že dolgo prepoznaven v vsej tržaški pokrajini. Rumeni plakati, ki jih je moč videti po mestnih in vaških ulicah, vabijo obiskovalce vseh generacij na prireditveni prostor na ‘M’t’žici, tako da se na Prazniku češenj vsako leto srečujejo novi obrazi, mladi in družine, pa tudi stalni gostje. Sliši se mešanica krajevnih narečij: tržaško, kraško, brško, pa tudi jezikov od blizu in dlje, iz Slovenije ali Hrvaške, ampak tudi iz Avstralije in s Filipinov ...