»Manjšinska skrb za šolstvo se namreč ne sme končati z licejsko maturo«

Predstojnik stolice za slovenistiko na Oddelku za humanistične študije Univerze v Trstu Miran Košuta, ki se bo decembra upokojil, je uspel zagotoviti nemoten nadaljnji potek slovenističnega študija. Podporo, ki jo temu študiju namenja Republika Slovenija, ocenjuje kot naravnost zgledno, istega pa ne more trditi za Republiko Italijo in tržaško univerzo

V slovenski skupnosti se je pred časom razširila skrb, da bo ob vaši decembrski upokojitvi stolica za slovenski jezik in književnost ukinjena. Je bila upravičena?

Skrb za vse, kar je slovenskega ‒ in se zato ne more kititi s številčnostjo, ki je v sodobni družbi žal prevladujoč kriterij ‒, je vselej upravičena. Tako so se tudi ob najavi mojega odhoda v pokoj prvega decembra letos pojavili poskusi čeravno ne ukinitve stolice slovenskega jezika in književnosti pa vsaj okleščenja slovenistike na Oddelku za humanistične študije Univerze v Trstu. Vendar sem kot predstojnik, predvsem ob podpori kolegov s smeri Tujih jezikov in književnosti, le uspel zagotoviti v novem akademskem letu 2026‒2027 razpis pogodbenega poučevanja vseh nestalno izvajanih slovenističnih predmetov, s tem pa nemoten nadaljnji potek slovenističnega pouka in študija tako na dodiplomski kot na podiplomski ravni.

Z vašim prizadevanjem vam je uspelo ohraniti tako dodiplomski kot podiplomski študij slovenščine: kaj lahko torej študentje pričakujejo v prihodnjem akademskem letu?

Normalno nadaljevanje ali, ob prvem vpisu, normalni začetek dodiplomskega in podiplomskega študija slovenskega jezika in književnosti. V dodiplomskem triletju bomo slovenski jezik poučevali prof. Vesna Mikolič, lektorica mag. Rada Lečič in jaz (v prvem semestru), slovensko književnost pa poleg kolegice Mikoličeve še dva pogodbena docenta ali docentki. V podiplomskem dveletju, ki sem ga z začetno pomočjo evroprojekta Jezik-Lingua sam uvedel v akademskem letu 2011‒2012, pa bodo slovenski jezik in slovensko književnost poučevali trije pogodbeni docenti ali docentke.

V bran tržaške slovenistike je pred časom stopila tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza: kakšno vlogo lahko odigra v teh primerih politika? Kaj pa slovenska država?

Politika lahko odigra temeljno vlogo pri podpori univerzitetne slovenistike. SKGZ je z nedavnim obiskom njenih najvišjih predstavnikov pri rektorici tržaške univerze to stvarno dokazala in upati je, da bodo tudi drugi manjšinski politični subjekti zastavili svoj glas v prid tukajšnjega slovenističnega akademskega izobraževanja. Naša družbena, manjšinska skrb za šolstvo se namreč ne sme končati z licejsko maturo. Saj bodo ravno univerzitetni diplomanti bodoči razumniški oblikovalci naše skupnosti.

Kar se pa podpore matične Slovenije tiče, naj poudarim, da je le-ta naravnost zgledna. Diplomatsko zaslombo smo vselej našli tako pri Ambasadi Republike Slovenije v Rimu kot pri tukajšnjem Generalnem konzulatu Republike Slovenije v Trstu ali na Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

S stvarno, tudi finančno pomočjo pa nam ves čas resorno stoji ob strani zlasti Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, s katerim tvorno sodelujemo, družno organiziramo Svetovne dneve slovenske literature in kulture na tujih univerzah ali omogočamo našim štipendistom, da obiskujejo vsako leto Seminar slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani. Poleg tega je naravnost bistveno, da zagotavlja Center redno lektorsko oskrbo slovenistiki na obeh omenjenih oddelkih tržaške univerze, saj v celoti financira obe pri nas v Trstu delujoči lektorici slovenskega jezika. Slovenija zmore torej to, česar nista kljub zakonski dolžnosti finančno pripravljeni storiti niti italijanska država niti tržaška univerza ...