Od umetniškega potenciala do umetniške inteligence

Slovenščina v Italiji je dobila svoj zbornik, v katerem so zbrani znanstveni prispevki štirinajstih avtorjev, ki tako ali drugače sodelujejo s Slovenskim raziskovalnim inštitutom (Slori). Zbornik, ki ga je izdala založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, uredila pa jezikoslovka Matejka Grgič, so v petek na pobudo Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm predstavili v čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Trstu.

V uvodnem pozdravu se je predsednica slavističnega društva Vilma Purič spomnila na Boža Zuanello in Marina Qualizzo, beneška duhovnika, čedermaca, ki sta nas zapustila pred nedavnim. Poudarila je njuno prizadevanje za ohranjanje slovenske besede na Videmskem. Sam zbornik se namreč dotika tudi vprašanja slovenščine v Benečiji, o čemer v prispevku z naslovom Literarna večjezičnost v Benečiji piše Ana Toroš, profesorica in raziskovalka na univerzi v Novi Gorici.

Avtorica je v pogovoru z Matejko Grgič pojasnila, da se v prispevku ukvarja z dejavniki razvoja beneškoslovenskega pesništva in literarnozgodovinskim okvirom beneškoslovenske poezije. Pri tem obravnava vezano besedo Marine Cernetig, ki pesni v beneškoslovenskem narečju, poezijo Antonelle Bukovaz, ki pesni v italijanščini, pri čemer intimna občutja pogosto izraža v slovenščini, ter pesmi Anite Bergnach, ki so pisane v slovenskem standardnem jeziku. Kot je razložila, imajo trije modeli pesnjenja skupno presečišče, refleksijo ogrožene jezikovne identitete v Beneški Sloveniji.